ponedeljek, 27. januar 2014

Če ni, ni

Časa.
Čokolade.
Miru.
Objave.
Sirnega namaza.
Spanja.
Športa.
Tišine.

Potem pač ni. Se sprijazniš in greš naprej. Dan za dnem. Tudi ko zmanjka skutnega kolača.


torek, 21. januar 2014

Solze in smeh

Ja, naše družinsko življenje je res ena prava limonada telenovela. Poznamo vse, trenutke ekstatičnega plesa in smeha, zavzete igre in lenobnega poležavanja, navdušeno odštevamo dneve do plavalnega tečaja in pečemo pico, kjer večino sestavin pojemo že pri sami pripravi, vmes pa trenutki (taki doooolgi)   norčave in glasne nagajivosti, trmastega vztrajanja pred krožnikom stročnične enoločnice, še bolj trmastega vztrajanja pri pospravljanju sobe (ne, ne predam se!), občasne vzkipljivosti in jeze z dramatičnimi vložki in seveda čustvenimi izbruhi na tej in oni strani, v to in drugo smer.

Prvi trenutek me seveda zaboli, ko mi starejša reče, da me nima rada in da bi raje imela kako drugo mamo, npr. Davidovo. Ali ko mi mlajša zabrusi, da ne bo več govorila z mano in da je jezna. Ampak potem se spomnim, da je menda tudi to (nujni?) del odraščanja. In čez pet ali deset minut je burja že mimo in je že nekaj novega na tapeti. Takrat ko sem se naveličala ponavljati, naj pospravita igrače, in sem jih pospravila sama, za nekaj dni čisto stran, sta se nekaj časa najprej samo spogledovali. Potem sta pa našli nekaj starih izdelkov, menda iz vrtca, in hitro uprizorili eno gledališko predstavo. Vsaka stvar je torej za nekaj dobra.

Tudi ti naporni dnevi so točno takšni, kot morajo biti. Da se spet navadimo drug na drugega. Da si spet pridobim občutek, da zmorem. Čeprav naporno, je vredno. Ker je vsak dan kljub vpitju, ščipanju, cmeranju in zaletavosti posejan tudi z drobnimi trenutki sreče (včasih tudi tišine…). Ker že dva tedna ni smrkanja, kašljanja in kihanja.


sreda, 15. januar 2014

Še nekaj o partnerjih

Še tole moram delit, ker sem ravno danes prebrala na Twitterju, pa nisem čisto ziher, iz katerih ust je izvorno prišlo (btw: dandanes je s citati cel križ, če mene vprašate…).

"Before you marry a person you should first make them use a computer with slow Internet to see who they truly are."

Ste (se) že kdaj opazovali? ;)


ponedeljek, 13. januar 2014

Pavza

Se mi zdi, da bi življenje poleg gumba za večopravilnost moralo postaviti tudi gumb za pavzo. Zaradi mene je lahko časovno omejena pavza, ampak vsaj kakšnih pol ure do ene ure dnevno bi *moralo* biti na voljo, da se človek odklopi od vsega brez slabe vesti in možnosti za prismojeno kosilo ali tretjo svetovno vojno v otroški sobi. Tudi tedensko vzamem. Ja, vem, boste rekli, da se vsak sam odloča, kako in čemu namenja svoj čas in da je tega vedno ravno prav za vse. Mhm. No, med zaobljuami/navadami v novem letu si bom iskreno prizadevala za tedensko urico zase. Če že k frizerju hodim lih vsake kvatre (no, v resnici še redkeje), si bom vsaj podplate zdrsala/noge razdlačila/komolce namazala/nahranila obnohtno kožico in kar je še takšnih opravil, o katerih gotovo niste želeli slišati. Ja, eni tudi za to potrebujemo zaobljubo (žalostno, sej vem).


sobota, 11. januar 2014

Kako izbrati partnerja/očeta svojih otrok

S starejšo sem imela pred kratkim več takih "resnih" pogovorov. Spontano. Verjetno zato, ker je bila mlajša na počitnicah in se ni imela s kom prepirati, igrati, kovati hudih načrtov, graditi lego hiš oziroma odejnih šotorov. 

Ne vem točno, kako se je začelo, nekaj v smislu:"Joj, mami, a veš, Leon mi je spet dal bonbon v vrtcu. Ker me ima rad, veš? Jaz sem pa tudi vanj zaljubljena. Midva se bova poročila, veš?" Ja, Lovro je žal že passé, zdaj ima drugega ugledanega, čeprav ne vem, od kod ji to, ker zaljubljanja in odljubljanja res ne odobravam, se mi zdi, da jim pri teh letih res ni treba o tem razmišljati, sem pa že slišala mamice, ki so dekletca/dečke iz vrtca spraševale, v koga so zaljubljeni … ?! Skratka, tovrstnemu razmišljanju ne moremo več ubežat in zdaj je zaljubljena v vsakega tretjega fanta, ki ji je zanimiv, všeč, prijeten na pogled ali počne kaj zanimivega. 

Nekaj časa sem samo tiho spremljala in ne komentirala takšnih izpadov, ampak zadnjič si nisem mogla več pomagati. "No, zdaj ti je všeč. Morda si boš čez čas premislila, se boš zaljubila v koga drugega, do odrasle dobe imaš še veliko let, lahko se še marsi kaj zgodi." "Aja?" "Ja, tudi midva s tvojim atijem nisva bila od vedno skupaj. Preden sva se spoznala, so bili meni tudi drugi fantje všeč in tudi ati je imel druge punce." Sledil je trenutek čudne tišine in potem kot strela useka: "Ampak še dobro, da si se potem z atijem poročila. On je tako fajn, pa vedno tako na debelo maže na kruh!" 

petek, 10. januar 2014

Nov konjiček

En cel kup ljudi - no pri moji trenutni družabnosti, je tudi tri že mnoštvo! - je že pritrdil moji domnevi, da je januar hecen mesec. To ponovoletno obdobje, ko ugotoviš, da ni čisto nič drugače, itak, da pa je čas, da nekaj sami spremenimo, če že vesolje noče prinesti kakšnega tudi nedrastičnega preobrata. Nova služba, nova frizura, nov kos nakita, nanovo ukvarjanje s športom, nova znanja … peu importe.

Pri meni obstaja trenutno želja po … iskreno? Spanju. Takem več kot 3 ure naenkrat. Sicer pa sem med bolanimi prazniki ugotavljala, da je morda zdaj pravi čas, da malo upočasnim. Da znižam svoje standarde aktivnosti in se morda poskusim čez dan prebiti tudi brez uporabe gumba za večopravilnost. Da ne bo nič narobe, če bom med porodniško samo to, mlada mamica na porodniški in ne še mlada doktorantka, ki bi že lahko kaj napisala/prebrala/zanalizirala gradivo; prevajalka/tolmačka, ki bo brez prakse v enem letu pozabila na svoj foh in ji bo zakrnel še tisti delujoč del možganovine.

Hm. Ne me jemat preveč resno, ne vem, če je to že novoletni sklep (ker sem ravno včeraj oddala en prevod in predvčerajšnjim sprejela eno večerno tolmačenje). Ampak glede na to, da imam Jupiter v 12. hiši je to morda res pravi čas za malo umika.

ps: ja, moj novi konjiček bo kmalu namesto branja dnevnega časopisja postalo branje horoskopov, planetarnih napovedi in numeroloških razlag, ker je v njih veliko več navdiha kot pa v vsakodnevnih bizarnosti o tem, kdo pije in kdo plača in zakaj umetnost (ne) žali in podobne traparije ...

petek, 3. januar 2014

Za nazaj in za naprej

Ne oziram se rada nazaj, ker se mi to ne zdi najbolj produktivno, ampak sem in tja je pač treba narediti eno "bilanco". Da ne bi ponavljali napak, se sliši dobro, ampak v praksi vsi vemo, kako je s tem. Za eno samo leto nazaj pa je tudi še preblizu, da bi res cenili in videli, kako dobro smo se imeli in kako odlično smo v resnici zgledali …
Kakor koli, leto 2013 je bilo polno veselja, dela, smeha, navdušenja, uspehov in podvigov, pa tudi skrbi, žalosti, solz in bolečin. Lepo in burno. Za leto 2014 pa si (kako klišejsko!) želim predvsem zdravja in želim ga tudi vam! Aja, pa da bi imeli in si znali vzeti čas. Zase, za ljubljene, za zdrave obroke, za sprehode na zraku, za dobre knjige in članke, za mir in tišino. Srečno!