Po-vikendaško

Če še kje slišim, kako nam je ženskam dandanes super, bom koga resno poškodovala. In enkrat se bom resno usedla in spisala par besed na to temo. Samo danes ne. Ker imam preveč dela, ker sem tudi ves vikend delala ko nora (ja, saj sem vesela, da delo je, in še bolj bom vesela, ko bo delo tudi poplačano, ja). Sem pa v soboto prav lažje delala, ko me je sredi dopoldneva razveselil poštar. Ne samo, da je prinesel pismo zame, še prav do vrat se je potrudil priti, kar se v vsej naši blokovski zgodovini še ni zgodilo. Hvala, vesolje in hvala Alcessa! I love it! :)

Ne uspe mi ujet krasne zelene barve kamenčka ...

Sonce, burja in oljke

Res nisem v najboljši formi. Od enega slabega delovnega dne v oljčniku imam prav muskl fibr, in to prav na takih čudnih mestih, desna podlaket (obrezovanje) in zadnja stran stegen (pobiranje porezanih vej in vejic, itak) ... Ampak bilo je krasno, sončno, čisto jasno in zelo burjasto! Ravno to imam najbolj rada. In nekaj posebnega je v oljkah ...

Že ob prihodu na posest krasni razgledi, v ozadju bele gore

Ena zaraščena

Ena oskubljena

Malica

Nismo bili najhitrejši obrezovalci, ampak vseeno kar pridni ...

Obveščevalna

E povem nekaj "zaupnega".
"Res? Ne! Se spet hecaš, ne?"
"Ne, ne, čisto res, nič se ne hecam."
"A res? O kul! (Where did she get this?) Komaj čakam, da Maji* povem!"
(*vzgojiteljica v vrtcu)

Vzgojiteljice so kot KGB, CIA in Sova skupaj na šesto potenco ... In vse informacije k njim pridejo čisto brez napora! (I will never learn!)