Breskvebesa

Če je bil prvi teden dopusta pretežno prevajalsko delovni (kakopak), je bil drugi opojno breskvasto sladek. Čeprav so me gajbice breskev sprva malo prestrašile, me je že vonj ob prevažanju čisto prevzel in nisem si pustila vzeti užitka. Jedli smo jih kar tako, mimogrede, v brezjajčnih biskvitih, domačih lučkah, smutijih, v jogurtovi strnjenki, precej sem jih vkuhala, nekaj v kompot (tokrat po maminem receptu, ker so se mi lani precej sfižili), nekaj v marmelade. Prva runda je bila z dodatkom borovnic, ker sem nepričakovano dobila precejšnjo pošiljko ameriških - rezultat dober, ne, odličen, čeravno malo tekoč. Potem ena čista sveža samo breskova z minimalno količino sladkorja, ki pri nas še vedno najbolj zažiga. Nazadnje pa še ena bolj aromatizirana runda, po navdihu iz libanonske restavracije (če še niste poskusili restavracije na Trubarjevi, do that), ki sem ji moževemu mnenju navkljub dodala ingver, pa precej kardamoma, malo cimeta in vanilijev strok. Meni je dišala noro dobro, je pa še nisem na kruh namazala, da bi lahko stoodstotno potrdila pravilnost svojih začimbnih eskapad.

Veliko hendlanja s kozarci, iskanjem pravih pokrovčkov … kar se končalo z nakupom novih kompletov

Brbotajoča breskova omamnost

breskove z borovnicami