Pavza

Se mi zdi, da bi življenje poleg gumba za večopravilnost moralo postaviti tudi gumb za pavzo. Zaradi mene je lahko časovno omejena pavza, ampak vsaj kakšnih pol ure do ene ure dnevno bi *moralo* biti na voljo, da se človek odklopi od vsega brez slabe vesti in možnosti za prismojeno kosilo ali tretjo svetovno vojno v otroški sobi. Tudi tedensko vzamem. Ja, vem, boste rekli, da se vsak sam odloča, kako in čemu namenja svoj čas in da je tega vedno ravno prav za vse. Mhm. No, med zaobljuami/navadami v novem letu si bom iskreno prizadevala za tedensko urico zase. Če že k frizerju hodim lih vsake kvatre (no, v resnici še redkeje), si bom vsaj podplate zdrsala/noge razdlačila/komolce namazala/nahranila obnohtno kožico in kar je še takšnih opravil, o katerih gotovo niste želeli slišati. Ja, eni tudi za to potrebujemo zaobljubo (žalostno, sej vem).