Se staram ali?

Tale marec spet "švistuje" mimo, ne da bi uspela pošteno vdihnit. Spet se mi zdi, tako kot lani enkrat ob tem času, da me tok dogodkov preplavlja in da enostavno nimam več ne le pregleda, ampak tudi možnosti, da kakor koli vplivam na kar koli ... No, to seveda ni čisto res, vedno lahko dvignem roke in rečem, ne grem se več, ampak to bo pomenilo, da bo moje delo prevzel kdo drug (adijo "bonus" točke pri nadrejenih/sodelavcih, verjetno), da ne bo dodatnega zaslužka (adijo misel, da bom kdaj plačo dočakala ne v rdečem), da bom imela več prostega časa, kar pomeni, da bom več zabušavala in manj konkretno naredila (adijo misel, da bom vse doktorske obveznosti opravila do junija). To ne bi bilo nič katastrofalnega, ampak dejansko mi je tako aktivno stanje všeč; mi pa ni všeč, da mi zmanjkuje časa za vse, kar bi rada, da sem ob večerih preutrujena, da bi sploh lahko še razmišljala, da imam zadnje čase samo dva načina delovanja On (100/h)/Off (spim).

Temu se verjetno reče odraslost, sem se že enkrat spraševala... Verjetno je res, da z leti čas hitreje teče, ker stvari že poznamo, ker ni več toliko novih doživetij in izkustev.

No, mogoče še nisem tako zelo stara, saj me vseeno čaka nekaj novega v kratkem: nisem se še pohvalila (čeprav so mi že očitali, da ta blog služi samo in izključno temu ... whatever ;)); dobila sem prvo pogodbo za EU in čisto kmalu bom prvič vklopila mikrofon v eni od njihovih super druper kabin in nekdo na drugi strani slušalk me bo dejansko slišal (upam, da tudi poslušal)!