Borovnična dieta

V resnici mi ni hudega, res ne. Imam srečo, da sem na zvezi z eno urno upokojenko, ki je pri borovnicah trikrat prej kot jaz. In že komaj čakam, da jih bom šla enkrat pa res lahko nabirat, sama, z otroki, kakor koli. Ampak letos ne gre. Jih pa z veseljem jemo. Živeli antioksidanti!

Pita s krhkim testom in nadevom iz skute in borovnic - brez jajc

Bananin veganski kruh z borovnicami

 

Najboljši zajtrk

Update: živa

Nocoj samo kratka posodobitev. Malo prosljavljam.
Da sem preživela zadnja dva tedna.
Da smo s situacije "sin v bolnici, mož "na" pljučnici" prešli samo na "vsi virozni" (jap, nizka pričakovanja).
Da sem vmes kljub nerednemu tekanju uspela odteči svojih kraških (skoraj) deset in pri tem celo uživala, čeprav sem vedno govorila, da takšne prireditve niso zame - ampak nič, prav NIČ se ne more primerjati z energijo, ki se preteka na takšnih dogodkih (da ne govorim, kakšen vzorpaša za oči so sloki tekači).
Da sem uspela najti zanesljivo varuško z izkušnjami, občutkom, ki stanuje blizu in se je odlično ujela z malim, ki zdaj preventivno ne hodi v vrtec (in se naleze od vseh nas ostalih, ki pač hodimo med ljudi). Aja, pa v službi sem se s kolegico dogovorila za morebitne menjave ur, če bi bilo potrebno - mi je rekla, da zdaj sigurno ne bo nihče več bolan. Iz njenih ust ...
Da sem uspešno uspešno prestala še en delovni/pedagoški izziv (in pri tem celo uživala - spet).
Da imam spet svoj prstan nazaj.

Zdaj grem pa spat. Prosim. Hvala.

Nerazdružljivi par

Midva z Murphyjem. Če gre lahko kaj narobe, bo šlo. Posebej, če se mudi. Ampak vztrajnost je lepa čednost in jaz se ne dam.

Pa prevajati je fajn (ja, (samo?) ko delam, se počutim živa). :-)

Po napornem delu je čas za delo

Ta teden je bil spet eden tistih, ko sem že v pondeljek komaj čakala, da bo petek, in nisem točno vedela, kako bom vse potrebno oddelala, kje bom našla energijo, kako bo šlo več obveznosti v en dan, kako bova z možem izmenjevala skrb za otroka, si podajala avtomobilske ključe. Ampak, evo, sobota je, vse je šlo, tudi samo z enim avtom, tudi brez dežurne varuške in dodatnih stroškov (hvala, tašča!), oddelano vse, kar je bilo na spisku, in še več. Ves trud in napor je bil tudi bogato poplačan: z malo pohvale in dobrim občutkom po toplem sprejemu, z novim literarnim odkritjem in še več, z druženjem z izjemnimi ljudmi. Tako bogat teden je bil, da imam občutek, da je od prejšnjega vikenda minil ves mesec!

Včeraj pa smo za piko na i še prijeli za vile, grablje in lopato in skoraj že pripravili vrt na novo sezono. Letos (po občutku) veliko bolj na hitro in nenačrtno, ampak upam, da nam bodo zeleni bogovi vseeno naklonjeni. Saj je že samo delo na vrtu, v naravi, na svežem zraku velika nagrada in užitek, ki posebej po tako napornem tednu prav paše in sprošča (nikoli si nisem mislila, da bom to rekla! očitno se res staram ...) ampak če kaj zraste, bo še toliko bolj fino, a ne? 

Se staram ali?

Tale marec spet "švistuje" mimo, ne da bi uspela pošteno vdihnit. Spet se mi zdi, tako kot lani enkrat ob tem času, da me tok dogodkov preplavlja in da enostavno nimam več ne le pregleda, ampak tudi možnosti, da kakor koli vplivam na kar koli ... No, to seveda ni čisto res, vedno lahko dvignem roke in rečem, ne grem se več, ampak to bo pomenilo, da bo moje delo prevzel kdo drug (adijo "bonus" točke pri nadrejenih/sodelavcih, verjetno), da ne bo dodatnega zaslužka (adijo misel, da bom kdaj plačo dočakala ne v rdečem), da bom imela več prostega časa, kar pomeni, da bom več zabušavala in manj konkretno naredila (adijo misel, da bom vse doktorske obveznosti opravila do junija). To ne bi bilo nič katastrofalnega, ampak dejansko mi je tako aktivno stanje všeč; mi pa ni všeč, da mi zmanjkuje časa za vse, kar bi rada, da sem ob večerih preutrujena, da bi sploh lahko še razmišljala, da imam zadnje čase samo dva načina delovanja On (100/h)/Off (spim).

Temu se verjetno reče odraslost, sem se že enkrat spraševala... Verjetno je res, da z leti čas hitreje teče, ker stvari že poznamo, ker ni več toliko novih doživetij in izkustev.

No, mogoče še nisem tako zelo stara, saj me vseeno čaka nekaj novega v kratkem: nisem se še pohvalila (čeprav so mi že očitali, da ta blog služi samo in izključno temu ... whatever ;)); dobila sem prvo pogodbo za EU in čisto kmalu bom prvič vklopila mikrofon v eni od njihovih super druper kabin in nekdo na drugi strani slušalk me bo dejansko slišal (upam, da tudi poslušal)!