Skoraj ne upam preveč na glas govoriti o tem, da mi manjka še čisto malo do zaključka 13-tedenskega programa! In da sem po skoraj treh mesecih že zelo blizu pretečenim 200 kilometrom? Da se ob teku zabavam in smejim? Da grem teč tudi v malodane hurikanskem vetru in dežju? Da celo plezam čez ograjo, da bi lahko šla delat kroge na tartansko stezo na stadionu - brez prisile in ne da bi me kdo gledal in grozil z nezadostno oceno? Da se samoiniciativno spravim teči še malo hitreje in ugotovim, da je čisto izvedljivo? :-)
Skoraj se ne (s)poznam več … In hkrati se nikoli nisem imela raje!
Skoraj se ne (s)poznam več … In hkrati se nikoli nisem imela raje!
Carica!
OdgovoriIzbriši<3
OdgovoriIzbrišiBravo Jana!!!ponosna sem nate in na tvojo voljo premagati samo sebe!Kapo dol!!
OdgovoriIzbrišiLp,kati k
ODLIČNO!!!!
OdgovoriIzbrišiGreš jeseni na Ljubljanski maraton? Na 10ko? :-)
Huh, ne vem, je še predaleč, čeprav je seveda predprijava precej cenejša … ne vem, malo se bojim vse tiste gužve in to, ne vem, če sem že v "taki formi" … ;) je pa v jesenskem času še kup drugih tekov, ki me po pravici povedano bolj mikajo.
IzbrišiO kako lepo! Kapo dol!
OdgovoriIzbrišiHvala vam punce! :) Ob taki podpori je vse lažje ;)
OdgovoriIzbriši