V iskanju sebe (sebkov?)

Nisem najbolj navdušena nad sebki, a včasih jih enostavno potrebuješ. Želiš. Ali pa ni druge opcije, ker potem to ni več trenutek samote, svetlobe, zvoka in vonjev, ki ga želiš ujeti v dlan, shraniti v stekleničko in poslati na drug konec morja ali vsaj shraniti za v osebne anale...

**

Moj nedavni oddih, ki je bil v resnici tridnevni seminar z zelo malo časa za kaj drugega, se je vseeno izkazal kot odlična priložnost za malo prihajanja k sebi. Ne samo zaradi delovnega naboja preteklega meseca, ampak tako, ker je včasih enostavno treba najti pot do sebe. Utišati večglasje v glavi, umiriti dihanje, izostriti pogled. Navzven in navznoter.

**

Trenutek miru. Tišina v bučanju valov in šumenju brezmejnosti. Negibnost v nenehnem gibanju in penjenju valov. Znova sem se našla. Popravila kompas, otresla prah s sebe in usmerila pogled v obzorje. Prihodnost je bleščeča. Tudi ko se stemni.