IzTEKanje

Veliko stvari se bo kmalu izteklo, najprej pa bo konec mojega 16-tedenskega tekaškega programa za polmaraton. Saj niti ne vem točno, zakaj sem naposled rekla, ja, pa grem, ampak dejstvo je, da si od julija naprej prizadevam bolj ali manj zvesto slediti načrtu treningov. Seveda večinoma nisem šla teč štirikrat tedensko, kot je bilo predvideno, pogosto niti trikrat, ampak sicer pa se nisem "šparala". To tudi pomeni, da sem magično številko 21 km že nekajkrat pretekla (ok, več kot enkrat ;)), vseh tekov nad 15 km je bilo tudi kar nekaj, celo intervalni treningi so mi prirasli k srcu! Skratka, za mano je kup enih kratkih in dolgih tekov, hitrih in počasnih, po takšnih in drugačnih podlagah, nekaj solo nekaj v družbi.

Večino dela sem torej že opravila - uau, še sama ne morem verjeti, malo sem pa le ponosna nase. Že zdaj. Vidim, da je pot res pomembnejša od cilja tudi, ko gre za tek. Seveda bi se mi zdelo fino, če bi uspela v cilj priti v takem in takem času, ampak na koncu se mi zdi bolj pomembno to, da sem do tu sploh prišla, da sem se lotila in da sem vztrajala (in da se nisem poškodovala!). Jaz, ki se nikoli nisem imela za športnega človeka.

Res je, v načrtu sem imela, da do tega datuma dosežem še en, morda celo pomembnejši cilj, a čeprav pri tem načrtu malo zaostajam, se tudi tista zgodba spet premika (posebej zdaj, ko zmanjšujem obseg treningov ;)). Prepričana sem, da se premikam v pravo smer tudi zahvaljujoč rednemu teku in opori, ki sem jo dobila s tem načrtom (in to malo veliko zmago). Težko pojasnim, kaj me je res gnalo in kaj sem zdaj s tem pridobila oz. kaj imam od tega. Se mi zdi, da je odlično zapisala ena od dveh "novopečenih" maratonk, katerih pot sem spremljala, ker je pač bolj ali manj sovpadala z mojimi sopihanji (čeprav je seveda pred mano precej manjši zalogaj):

"I felt I needed to shake something up, but didn’t know what or how. I knew who I wanted to be, but couldn’t connect the dots between that person and the person I was. I started running, farther and faster, because I didn’t know what else to do. Training for the marathon gave me the structure and discipline to fix the things that were in my control (career) and the outlet to deal with the things that weren’t (being a parent is just plain hard) and everything in between."

To je torej to. Menda sem pripravljena. :-) 

Do LM moram samo še ugotovit, kako na fotkah zgledat bolj tekaško in ne kot kotaleča se gmota...