V veliki družini se naredi več odpadkov, ampak marsikaj se da zoptimizirati in ja, tudi zmanjšati, kot dokazujejo Anita in njeni. Obseg perila je pa morda ena druga zgodba, posebej pri nas, ki imamo več punc, čeprav je le ena nagnjena k nenehnemu preoblačenju, medtem ko moram drugo jaz opozarjati, sicer bi ves teden hodila v istih hlačah in majici v šolo, razen če se kaj obilno polije/umaže. Na srečo smo pri mlajšem že ven iz dojenčkastih časov, ampak še vedno je veliko preoblačenja, v obdobju navajanja na kahlico pa zadeve še malo bolj eskalirajo. Na srečo naj ne bi trajalo več dolgo... Kakor koli s perilom je pač vedno delo. In šele zdaj vem, zakaj je v mojih otroških in najstniških spominih mama večinoma prilepljena na likalno desko. Zdaj tudi vem, zakaj ne gre drugače, kot da rihtaš te "cunje". Ker se te cunje res kar ne nehajo in ne nehajo.
Edina rešitev je po mojem to, da se sprijazniš in si poskusiš življenje čim bolj olajšati, če imaš prostor, tudi s takšno fino pralnico. Nikakor pa ne želim biti samo in izključno suženj perila. Kar večinoma pomeni, da zadeve razparceliram in "po malem" perem ves teden, sicer sem za vikend kuhana in pečena. To pri nas v praksi pomeni, da se vsaka dva dni opere en stroj barvanega perila, ob koncu tedna pa še en stroj belega, en brisač in na vsaka dva tedna en rjuh. Tudi pri nas brez sušilca ne gre. Poleti sušim tudi na soncu, a le ko sem doma in lahko potem hitro poberem in zložim, da se zadeve ne nalagajo in mečkajo. Tudi sicer vse perilo najraje hitro zložim čez stol in potem tekom dneva (če se da mimogrede) pospravim. Končno sta tudi malidve dovolj veliki, da že dokaj spodobno poskrbita za svoj del. Tako je zdaj zlaganje spodnjega perila in nogavic postalo njuno opravilo in tudi kupčke majčk in hlačk morata sami pospraviti v svojo omaro. Seveda to pogosto pomeni, da so zadeve pri njima vsepovprek in ne ravno poravnane, ampak se zdaj pač ne sekiram več. Bolj pomembno se mi zdi, da sami prevzameta del odgovornosti, pa še meni je lažje (recimo, čeprav jih moram n-krat opozoriti in traja vsaj 4-krat dlje, kot če bi sama, a to pač ni relevantno). Zlaganje pa vseeno še jaz prevzemam, ker je sicer preveč pregibov in potem preveč zmečkano vse skupaj.
Seveda pa kljub rednemu pranju in pospravljanju čez vikend vseeno nanese malo več strojev, posebej ko se kam odpravimo. Ampak samo zlaganje je vseeno manj zamudno kot likanje, rezultat pa čisto ok, če je perilo iz sušilca oz. če ne visi predolgo na sušilu. Za dva stroja tu npr. 40 minut. Povprečno se tako na teden s perilom ukvarjam okrog 4h* 6h (od sortiranja, polnjenja strojev, prelagajanja v sušilec/obešanja, razporejanja, do zlaganja). Meni se zdi to kar dober čas. Kako pa je pri vas?
* popravek - tisto je bil en res čuden teden z malo perila (?).
Pri nas peremo vsako soboto, praviloma 3-krat: brisače, perilo in 40-stopinjske zadeve, vsake toliko še dodatni krog 60 C za posteljnino. Sušilnika nimava, ker je na podstrešju toplo in dovolj prostora, v omarah pa dovolj rezervnih zadev (spodnjic, brisač ...), tako da se perilo ima točno 1 teden čas posušiti .-) Lika samo mož in samo svoje srajce oz. kdaj tudi kaj mojega, če je sila, vendar bolj redko.
OdgovoriIzbrišiKo bom velika in bogata, si bom kupila pralnico za posteljnino in se vsaka 2 dni ulegla v sveže preoblečeno posteljo ...
Pri nas smo nekaj časa tudi samo ob sobotah, ampak je potem bilo toooliko perila v kopalnici, da se nisem ven vidla in sem se lahko cel vikend samo s tem ukvarjala. Zato pa sem začela uvajat tudi pranje med tednom, tako da se nekako bolj porazdeli in je zdaj veliko bolje in bolj obvladljivo.
IzbrišiRavno pred nekaj dnevi sem se spraševala, ali obstaja praktičen razlog, da pranje prestavim na kak drugi dan, pa se je izkazalo, da je sobota še vedno najboljša izbira, kljub vsemu - ker med posameznimi cikli laufava po bajti in sesava, pucava itd. Pravzaprav sva bila prisiljena spisati kar "Načrt pucanja" :-), da ne izpade nič pomembnega (ne vem: čiščenje kljuk in okvirjev? To ni zadeva, na katero se spomnim sama po sebi :-), pa tega ni slabo opraviti vsaj enkrat na leto), in se ga morava kar držati, da je vse OK - ker oba veliko delava in prostega časa ni preveč.
IzbrišiTako da: še eno področje, kjer se splača preveriti, kdaj, kdo kaj in koliko, bi rekla :-)
OMG 4h?
OdgovoriIzbrišiMoram prav štopat enkrat.
Sicer je pa moja navečja mora to, da perilo pospravimo na kupčke, potem se nam pa tisti kupčki valjajo po kavču še 3 dni.
Anita, se ti zdi veliko? Jaz sem kar ponosna, sem mislila, da bo še ful več (ker občutek je včasih res, da stalno samo to premetavam...). Drugače sem pa kar tečna s temi kupčki, ker sicer se jih mačka lotita, tako da ... ;)
OdgovoriIzbrišiJaz nisem štela ur, ampak prešišam 4. Ker likanje gladi gube nasploh. In pregledni kupčki perila mi dajejo občutek (lažni, ja, saj vem), da imam kontrolo nad življenjem.
OdgovoriIzbrišiNo, točno to je razlog za moje splošno navdušenje nad čiščenjem, izdelavo načrta čiščenja in celosobotne orgije. In kot bivši tršici mi nihče, ama niko never ever, ne bo dopovedal, da občutek kontrole nad življenjem ni prenosljiv in koristen na drugih področjih lajfa. :-)
IzbrišiNačrt je super, jaz samo ne maram, da je to vse, kar počnem(o) čez vikend ;) Je pa res, da je tak red res neprecenljiv in se strinjam, pomaga tudi sicer, ne samo za vzdrževat perilno ravnovesje ;)
IzbrišiNo, a vidiš, kako smo prfuknjene. Pardon my French.
OdgovoriIzbriši:-) prfuknjen (vsak po svoje) is the new black!
Izbriši