Ja, takole je, vsega lepega je enkrat konec. Ampak potem pride drugo lepo in vznemirljivo. Malo s strahom gledam naprej, a se veselim, da bom spet več med ljudmi in zaposlena še s čim drugim kot brisanjem rite (čeprav je silno srčkana in mehka ;)). No, čisto tako zares mi je bilo na porodniškem dopustu zelo lepo, tako zelo, da je minilo kot blisk in nisem naredila nič od načrtovanega študijskega dela, kar pomeni, da ga bo zdaj več. In Rok še bližje. Bo pa, upam, tudi čas, ki bo namenjen izključno temu. In morda malo manj časa za druge pisarije … ampak na to ste se zdaj že navadili, a ne?
