Ta teden je bil spet eden tistih, ko sem že v pondeljek komaj čakala, da bo petek, in nisem točno vedela, kako bom vse potrebno oddelala, kje bom našla energijo, kako bo šlo več obveznosti v en dan, kako bova z možem izmenjevala skrb za otroka, si podajala avtomobilske ključe. Ampak, evo, sobota je, vse je šlo, tudi samo z enim avtom, tudi brez dežurne varuške in dodatnih stroškov (hvala, tašča!), oddelano vse, kar je bilo na spisku, in še več. Ves trud in napor je bil tudi bogato poplačan: z malo pohvale in dobrim občutkom po toplem sprejemu, z novim literarnim odkritjem in še več, z druženjem z izjemnimi ljudmi. Tako bogat teden je bil, da imam občutek, da je od prejšnjega vikenda minil ves mesec!
Včeraj pa smo za piko na i še prijeli za vile, grablje in lopato in skoraj že pripravili vrt na novo sezono. Letos (po občutku) veliko bolj na hitro in nenačrtno, ampak upam, da nam bodo zeleni bogovi vseeno naklonjeni. Saj je že samo delo na vrtu, v naravi, na svežem zraku velika nagrada in užitek, ki posebej po tako napornem tednu prav paše in sprošča (nikoli si nisem mislila, da bom to rekla! očitno se res staram ...) ampak če kaj zraste, bo še toliko bolj fino, a ne?
