Preblisk

We're only alone when we hide.

***

Da, težko je zbrati pogum. Včasih nisem za med ljudi: imam strupen jezik, mastne lase, črne kolobarje pod očmi, zamašen nos, zblojene misli, preveč maščobe na riti. Ampak zabubljanje vase, pod kovter, med štiri stene, ne, to ni še nikoli NIKOLI rešilo te situacije. Kak tek pa že. Ali pa tesen objem. Jebela cesta ... pa ta odrasel lajf.

Male tečnobe

Npr. to da imam že eno ta šesto (vsaj) virozo (?) v treh mesecih. Ne pomaga niti limona, ingver, niti gibanje na svežem (mrzlem) zraku. Edino, kar mi trenutno paše, je spanje. Pa še to je luknjasto in kratko. Dnevi pa takoooo dolgi. (Pa "lase leda"/Maše in medveda imam kljub ljubkosti že malo čez glavo).

Srečnopisano 3/2016

Turbulenten teden posejan z drobci sreče, mini-uspehov in dobrih ljudi. Predvsem pa: TETA SEM POSTALA! Končno! Hip hip hura! :D Sicer bo trajalo še nekaj mesecev, preden bomo malo kepico lahko pomečkali in polupčkali tudi v našem časovnem pasu, ampak sreča je tu!