Male zmage

Nehala sem si že delat utvare, da bom uspela naredit vse, kar si zadam, kar je na kupu čakajočega, želenega ... Zadnje čase je toliko nepredvidljivosti, da sem vesela, če mi uspe sploh kaj. Si moram pa vseeno delat take mini mentalne sezname s kljukicami, sicer se vse skupaj izgubi, še posebej če v prebitku časa za računalnikom začnem klikat sem in tja... Še bolj pa se mi zdi pomembno, da kot malo zmago štejem tudi vse tiste reči, ki sem jih včasih delala mimogrede oz. se mi res niso zdele nič posebnega. Pred nekaj dnevi sem denimo uspela pomit okna v otroški sobi, jupi, dekleti sta spet deležni malo prave sončne svetlobe in ne samo ene brezoblične motne sivine... (Bi se podobno veselila pomitih oken v kuhinji, pa sem ravno zjutraj opazila, da so spet vsa zamazana, seveda nekje v višini 45 cm in 97 cm ...). Očitno me bodo krasna velika okna, ki delajo naše stanovanje tako svetlo in zračno in oh in sploh krasno, večno preganjala (pa ne samo zaradi umanjkanja zaves...). Ampak življenje je prekratko, da bi se sekirala zaradi (ne)pospravljanja stanovanja.

Med današnje dosežke pa vsekakor moram prišteti presortirane in zapakirane kupe papirja iz predala ob pisalni mizi. In dva izdana računa za ne tako majhni vsoti (pa še vseeno sem bila okregana, da se premalo cenim, da moram že vendar začeti tržiti svoje znanje, spretnosti in veščine, tako kot se "zagre" ...). In še dodatek k tem eksistencialnim dosežkom - na računu me je nepričakovano pričakalo nakazilo z regresom. Dan bi bil res težko še bolj ploden! In končno mi je malo oddahnilo, en minus na bančnem računu manj... še malo še malo, pa morda splezam na eno malo tršo bilko in se rešim pred potopom... Še malo še malo, pa se bom lahko posvetila življenju in ne le golemu preživljanju iz meseca v mesec Ja, bo že držalo, življenje je sestavljeno iz niza malih zmag in dosežkov. Vsak dan sproti.

(In seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi imela že novega seznama stvari za narediti, obiskati, kupiti ...).