Zadnjo objavo sem očitno zaključila preveč optimistično. Vedno pride kazen za to. Šiba božja nima usmiljenja za preveč naivne in srečne.
Vsakomur se zgodi, ni dovoljšnja tolažba, še manj, da je samo pleh. Sram me je (mater, sem mlada). In jebeno jezna sem. Najprej nase, seveda. Malo pa tudi na tistega počasnega policista, ki sem mu petkrat morala narekovati, da je vseeno pol spustil v zapisniku. Pa spet na sebe, ker nisem oporekala ničemur, čeprav sem že takrat v vsej zmedenosti dvomila, da se je voznik pred menoj ustavil. In zdaj mi seveda vsi pametujejo, da bi morala vztrajati, ampak da itak vedno zadnji nastrada. Jaz pa, takšna kot sem, nisem želela komplicirati, vesela, da se noben od soudeležnih ni izkazal za pacienta, ki bi v gužvi jutranje ure pizdakal in težil in me zmerjal. Jezna in zakrbljena, ker me tudi polovička izrečene kazni finančno zelo prizadene in ker bo zdaj zavarovanje višje, ker bo mogoče škoda ocenjena na totalko. Ker je to edini avto, ki ga imava. Ker nimava prihrankov. Nič.
Zadovoljna vsaj, da si nisem pustila čisto pokvariti dneva, da sem kljub začetnemu odporu vseeno sedla za volan nadomestnega vozila (končno en efekt, od vseh teh dodatkov k policam in asistencam ipd.) in premagala sindrom moje mame, ki se je že začel oglašati nekje zadaj v malih možganih. Se odpeljala v lepše kraje, med prijetnejše ljudi, v najlepšo možno družbo, ki mi, upam, oprosti tudi to, da sem bila včeraj najslabša možna družba.
Ja, ponosna in perfekcionistična levinja sem, ki mi gre težko z jezika, da sem zasrala. Totaln(k)o.
Auč.
OdgovoriIzbrišiNe vem, če je bolečina in občutek sramu povezan z mladostjo ali horoskopskim znamenjem. Si pač ne moreš privoščiti, da bi ti bilo vseeno, ker nisi bogata ali povsem izpraznjena čustev (ki so največkrat blagoslov, velikokrat pa tudi hudič). Pa tudi slaba volja je čisto ustrezna reakcija, verdammt. :-)
(moj mož je imel nazadnje totalko, ko se je čelno vanj zaletela nosečnica, ki je za volanom izgubila zavest - ful mi je bilo hudo, zanj (čeprav pretežno nepoškodovan), zanjo (ker najbrž ne bi sedla za volan, če bi vedela, da bo tako ogrozila otroka in sebe) in sploh za vse.Po drugi strani pa kot vozniki vedno moramo računati s tem, da se lahko kaj zgodi. In krivda je včasih relativna zadeva.
Toliko lepše, da imaš ob sebi fajn ljudi :-), res.
@alcessa: Jah, vedno se lahko kaj zgodi in srečo sem imela. Zdaj to lahko že rečem. Samo še cenilec danes opravi svoje ...
OdgovoriIzbrišiNe predstavljam si, kako bi se počutila, če bi bilo huje, če bi komu kaj bilo (že tako ves čas razmišljam, da moram poklicati sodueleženca in vprašati, če sta ok ipd ...).
@bro: Hvala. Ja, bo že. :)