Diši po poletju

Z malim velikanom v ruzaku (jeeej, všeč mu je! akcija!) in v že toplem sončnem jutru sem se končno odpravila po bezgovo cvetje. Malo višje in stran od cest, na rob gozda in travnika. Krasen dan. Tudi potem ko se mi je na pokritem kupu gnoja/komposta udrla zemlja pod nogami ... (verjetno kmetje gnoj navozijo pred najlepše bezgove grme z razlogom). Večer pa prav mamljivo dišeč. V največjem loncu, ki ga premoremo, se dela sirup, v manjšem pa mogoče zelovaromatičen sirup ali pa likerček, se moram še odločiti ... v vsakem primeru bo fino in dišeče! :-)

112. Barve

Toliko se že poznam, da vem, kaj me spravi iz "tmurnosti". Delo. Ali pa barve. No, prvega trenutno ni v taki ustrezni obliki, za drugo se pa lahko sama malo potrudim.

Letos nam je vrt podaril malo večji pridelek korenčka in tako sem še konec novembra izkopala zadnje primerke. Jemo jih surove, masovno, pa v prilogah na tisoč in en način, ampak zdaj ko zebe, so se mi zahoteli v juhi. No, Dragi bi rekel, da je to že mineštra in bi jo jel izdatno redčiti pred konzumiranjem, ampak meni je bila popolna. Barve in okus in vonj skupaj z vonjem po praženih semenih in sveži zeleni. Njam!

Kaj pa ti narediš, ko rabiš energijo/voljo do življenja/zagon/kosilo/izgovor? :)