Vikend za

2⁵. Za drugo edicijo teka okrog najlepšega jezera. Za odklop v fini družbi. Za stiskanje z možem in svobodno dihanje (hvala noni in nonotu in tetki za čuvanje mladine!). Za sprehod in globoke pogovore. Praznovanje in počivanje. Veslanje in nazdravljanje. In žgance in sir in skuto!

Pri(e)delovalska mrzlica

Eno rundo bučk smo že poskusno shranili, prejšnji teden pa je bil bolj v znamenju sadja. Veliko srečo imam, da sem dobila zelo dobre zgodnje slive, ki smo jih ogromno pozobali kar tako, nekaj pa jih je romalo v marmelado, ker več kot toliko jih pač nismo mogli pojesti naenkrat. Ena runda je samo slivova, nekaj kozarčkov pa je mešane (slive, ribez, breskve in jabolka). In še slajša sreča so bile tudi letos mamljive breskve, ki smo jih prav tako dobili v dar (hvala, hvala!), ene imajo malo pikic, ampak zaradi tega niso nič manj slastne! Nekaj jih je romalo v kompot, nekaj v marmelado, ogromno pa smo jih pojedli kar tako, sproti, medtem ko sem rezala za predelavo. Vam povem, breskova dieta je zakon! Če vas mika, je tudi letos akcija! :-) 

Mešana marmelada (M pravi, da bo super za buhtlje!)

Breskova sladostrastni namaz (1. runda)

2. runda 

Slivova marmelada in breskov kompot

Še kompotov

Še iz raja

Lepo smo se imeli. Nepričakovan (v smislu, da je skoraj do zadnjega malo visel na nitki) dopust. Nepričakovano lep razgled s terase. Nepričakovana razdalja do plaže (a na koncu se je izkazalo čisto ok). Nepričakovano veliko časa z mojim dragim, ker precej vzvalovano morje ni bilo naklonjeno pretiranemu potapljanju/veslanju. Nepričakovano veliko branja. In nepričakovano precej miru in sprostitve (zmatrani otroci so zakon! ;)).

Raj

Nikoli se ne bom nehala navduševati nad zvoki morja, škržatov in vetra z vonjem po soli ob zaslepljujoči svetlobi dalmatinskega sonca...

...

Zakaj imamo radi poletje I

Ker je vse naokrog polno sočnega, tudi domačega sadja, ki je najboljše kar tako, pohrustano sproti (komaj utrgano), kar je viška, pa s pomočjo pridnih rokic hitro najde pot v kakšno še bolj fino sladičko … Ja, ko je res toplo, mami ne težim (pretirano) glede količin sladoleda!

"Nikar naenkrat ne pojejte več kot 7 sladoledov, osmi vam utegne škodovati …" (S. M., Čuk na palici)

Ko se začne strjevati, mešaš, enkrat, dvakrat, kmalu je super!

Na kolesu žar s prevodom in tolmačenjem

Kolesarsko soboto (ati 200 km, E 1,5 km, mami - taxi in kolovodja za ves dan) je z izletom na Koroško  (padel nam je prvi zob - končno!) sončno zaokrožila o-žar-jena nedelja v čudoviti družbi otrok in odraslih. Ker se ponoči itak ne spi, se po novem prevaja. Za piko na i pa še tolmačenje na zdaj že tradicionalnem etično obarvanem dogodku (If you want to raise your kids to be good and kind and ethical, raise them like someday they will be heroes!). Lepo

Diši po poletju

Z malim velikanom v ruzaku (jeeej, všeč mu je! akcija!) in v že toplem sončnem jutru sem se končno odpravila po bezgovo cvetje. Malo višje in stran od cest, na rob gozda in travnika. Krasen dan. Tudi potem ko se mi je na pokritem kupu gnoja/komposta udrla zemlja pod nogami ... (verjetno kmetje gnoj navozijo pred najlepše bezgove grme z razlogom). Večer pa prav mamljivo dišeč. V največjem loncu, ki ga premoremo, se dela sirup, v manjšem pa mogoče zelovaromatičen sirup ali pa likerček, se moram še odločiti ... v vsakem primeru bo fino in dišeče! :-)

Zelena sreča

Saj menda niste mislili, da bom kar tako nehala z vrtnarjenjem?! Seveda ne, sezona se je komaj dobro začela! Poleg stare lokacije smo si letos omislili še eno bližnjo, ki pa še ni do konca pripravljena za semena/sadike, ampak delamo na tem, tam bo zgleda bolj jesenski pridelek ;)

Sem pa našla odličen odgovor na vprašanje, kako pa to, da vrtnariš/kje pa najdeš čas/voljo/energijo za to. Ker me sprošča in osrečuje. Znabit, da bo večini vzelo sapo, ker ne bom jamrala, stokala in se smilila sebi, ker dandanes s(m)o ljudje, ki na glas povemo, da smo zadovoljni in srečni, že malo čudni.

Disclaimer: ja, malo sem tečna in naveličana stikov z ljudmi ...

Kulinarično odkritje

Pri nas doma za večerjo še vedno pogosto jemo različne variacije na temo kruha. Kaj č'mo, paleo adepti nam še niso uspeli oprati glave (I wish) možganov, tako da ogljikovi hidrati še vedno zavzemajo kar nekaj prostora v naši prehranski piramidi. Smo pa vse manj navdušeni nad mesnimi izdelki, še posebej odkar sva gledala eno poučno tv oddajo o tem, kaj vse nam podtikajo kot meso oz. mesne izdelke, posebej v velikih franšiznih trgovinah. :( Grozljivo, ampak po drugi strani nič novega. Potrošnike je treba prinesti okrog in jih po možnosti še zasvojiti z nekimi skritimi sestavinami, da bi ja kupili/pojedli še več in več...

No, zadnjič sva malo "čistila" hladilnik in ugotovila, da v bistvu s pametno izbiro zelenjave, mesa sploh ne rabimo oz. da obstajajo zelo okusni in bolj zdravi, nasitni nadomestki, ki jih pripravimo sami brez vsakih E-jev in glutaminatov.

Tako so zdaj pri nas velik hit vegetarijanski toasti. 

Na primer z v ponvi na hitro popečeno in začinjeno melancano, skuto in svežo rukolo oz. špinačo z balkona. Moj je predlagal, da melancano celo na tanko oblijeva z medom in okus je bil res božanski!

Skrivalnice

Maksi gurmani

Seveda, tudi midva si privoščiva gostijo. Redko sama, si pa jo, brezkompromisno. Zadnjič bi morala na kosilcu ostati še moja prijateljica, pa sem se med obiskom preveč sprostila in pozabila na čas in občutek za gostoljubnost. Grozno!

No, z zamudo sem torej očistila ribice, potem pa vsa lačna in utrujena od nekaj izbruhov hčerk čakala na zeleno luč, da jih vržem v pečico, ko pride dragi domov. Pa se ni oglasil in mi je še tisto malo energije pošlo. No, spekle so se, precej minut in en moj jokav izbruh pozneje, solato sem izpustila (sem povedala, da sem bila zmahana?), kozarca vina pa ne. Pa gostija ni dolgo trajala, hčerki nista hoteli jesti ("sva jedli že v vrtcu!") in sta namesto tega obuti in oblečeni nestrpno čakali, da bi šli ven na sonce. No, uspelo je, vse, tudi jaz sem se najedla in prišla spet malo k sebi. Po taki hrani pač ne moreš ostati namrgoden in slabovoljen! :-)

Sonce na mizi

Šele zadnjih nekaj let razvijam posebno naklonjenost cvetju in naš dnevnokuhinjski prostor se mi s šopkom v vazi zdi bolj živ in prijeten (pa čeprav nič bolj pospravljen...). Zaradi mačka in njegovih nepričakovanih prebliskov imamo sobnih rastlin manj, ampak tudi te se počasi množijo, verjetno sorazmerno z rastjo mojega občutka/zavedanja/znanja o njihovi negi. Ampak barve v vazi vseeno zmagajo!

Mini gurman

Naš najmlajši ima že od samega začetka svojevrsten "odnos do hrane", če temu lahko tako rečem. Ali mu je gladko vseeno in sploh ne bi jedel ali pa je, kot da že teden ni in ne bo nič dobil. Zdaj ko poskušamo uvajati še kako nemlečno hrano, je enako. Žlico sem mu poskusila predstaviti že pred kakim mesecem dni, malo iz radovednosti malo iz naveličanosti vseh tistih komentarjev, da se ponoči tako pogosto zbuja, ker je pač, seveda, lačen (mhm, komentar, ki ga mamice tako rade slišimo …). Pa se je vedno končalo z dretjem, v smislu Pa kaj ti je mtka, odpni modrc pa me nehi že sekirat! No, potem se je pa enkrat kar na lepem odločil, da pa mogoče kašice niti niso tako slabe. Posebej, če so lepo servirane in se lahko vmes pogovarja s kakim "upstanding citizen" (beri: šlata in pljuva). Bohinc mu je strašno všeč! No, sem mu obljubila, da bo prav kmalu dobil soimenjakovo oz. svojo šalco, ker zdaj si jo pa res zasluži (po možnosti še tako z večjim volumnom!).

Šeme

Seveda, pust ni šel neopazno mimo. Dolgo smo se ga veselili, obupali nad lastno kreativnostjo, se sladkali, čeprav mi pustno pečenje letos ni najbolj uspelo, rajanje pa seveda obvezno, ne nujno organizirano (tam je oreglasna glasba, bolijo ušesa in jokajo otroci). To so še sobotni utrinki, danes nisem utegnila slikati, ker se jima je preveč mudilo v vrtec. Jutri pa post in lahko pozabim tudi vse neuspele poskuse cvretja in pečenja ...

Zase

Po tretjem porodu in vseh med nosečnostjo pridobljenih kilogramih seveda nisem pričakovala, da bom lahko hitro oblekla svoje stare obleke. A praktična  škrta trmasta kot sem, sem si prepovedala nakup novih oblačil, da mi seveda v njih ne bi bilo preveč udobno in da se ponosečniški kilogrami, še bolj pa tisti dodatni centimetri na čudnih mestih ne bi preveč udomačili. Razen par širših bombažnih majic za lažje dojenje si torej nisem dovolila nobenega nakupa in se prepričevala, da lahko zvozim s tem, kar imam.

Ja, to je že res, zvozim že. Ampak priznajmo, želimo ženske samo "zvoziti" ali se želimo v tem, kar nosimo počutiti dobro in lepo (da ne rečem lepe)? No, lepa se bom verjetno sebi zdela ob sv. Nikoli, zadovoljna bom, ko bom začela malo bolj redno migati, živo lepo pa se počutim, ko sem obdana z barvami. Če so vmes še črte ali pike pa še toliko bolje! :) Tako je padel prvi nakup, spletni seveda, ker se mi v trgovine ne ljubi, še manj pa imam za to časa ali možnosti, in ja, prav zadovoljna sem. ;)

Še torte

Morda je kaj v zraku, ne vem, ampak mikajo me tortice. Tako za pečt, potem seveda tudi za pojest, ja ;) Priznam, sem sladkosneda in tudi svojim otrokom privoščim posladke, ampak v trgovini kupujem samo še tiste navadne petit piškote, po možnosti polnozrnate. Veliko raje že nekaj časa prisegam na domačo peko, pač glede na to kaj je v predalih in na policah.

Z mariborske tržnice  je Moj Dragi poleg gob (hm) in pirinega kruhka (njam) prinesel še dva lončka, in sicer kislo smetano in skuto iz nepasteriziranega mleka - uau! Kako bogat okus! Ves teden sem si delala neke omakice, samo zato da sem lahko zraven vtaknila žlico kisle smetane ;) No, potem je ob pravem času kolegica na FB objavila fotografijo krasne skutne torte in dileme ni bilo več. Stestirala sem recept in ga seveda po svoji stari navadi malo priredila, namreč na manj sladkorja in brez tistega praška za puding, ki se mi zdi čisto nepotreben. Seveda so šle v maso tudi rozine in ne, sosedi niso prišli do svojega kosa, ker smo skoraj vso tortico pojedli še isti večer ...

No, potem pa so se neko nedeljo napovedali obiski in ker sem imela polne roke dela že s kosilom (v glavo sem si zapičila mesne kroglice, pečene v pečici seveda, v paradižnikovi omaki s pirejem, ena takšna posebna magdalenica), sem iskala en tak hiter in preprost recept, pri katerem ne bi umazala preveč posode, ker je to zdaj že nuja, pa ene gozdne sadeže sem imela v skrinji, ki sem jih želela umakniti s police. In sem spet stestirala en recept prek google prevajalnika - se mi zdi, da se je super izšlo, naslednji dan je bil ta edini preostali košček še boljši ...

In po mojem kmalu pade ena čokoladna tortica, ki je enkrat s televizije mimobežno oplazila moj radar, kjer se namesto moke uporabi mandlje. In potem se sprašujem, zakaj mi še vedno nobene hlače niso prav ...