Raj

Nikoli se ne bom nehala navduševati nad zvoki morja, škržatov in vetra z vonjem po soli ob zaslepljujoči svetlobi dalmatinskega sonca...

...

Kako izbrati partnerja/očeta svojih otrok

S starejšo sem imela pred kratkim več takih "resnih" pogovorov. Spontano. Verjetno zato, ker je bila mlajša na počitnicah in se ni imela s kom prepirati, igrati, kovati hudih načrtov, graditi lego hiš oziroma odejnih šotorov. 

Ne vem točno, kako se je začelo, nekaj v smislu:"Joj, mami, a veš, Leon mi je spet dal bonbon v vrtcu. Ker me ima rad, veš? Jaz sem pa tudi vanj zaljubljena. Midva se bova poročila, veš?" Ja, Lovro je žal že passé, zdaj ima drugega ugledanega, čeprav ne vem, od kod ji to, ker zaljubljanja in odljubljanja res ne odobravam, se mi zdi, da jim pri teh letih res ni treba o tem razmišljati, sem pa že slišala mamice, ki so dekletca/dečke iz vrtca spraševale, v koga so zaljubljeni … ?! Skratka, tovrstnemu razmišljanju ne moremo več ubežat in zdaj je zaljubljena v vsakega tretjega fanta, ki ji je zanimiv, všeč, prijeten na pogled ali počne kaj zanimivega. 

Nekaj časa sem samo tiho spremljala in ne komentirala takšnih izpadov, ampak zadnjič si nisem mogla več pomagati. "No, zdaj ti je všeč. Morda si boš čez čas premislila, se boš zaljubila v koga drugega, do odrasle dobe imaš še veliko let, lahko se še marsi kaj zgodi." "Aja?" "Ja, tudi midva s tvojim atijem nisva bila od vedno skupaj. Preden sva se spoznala, so bili meni tudi drugi fantje všeč in tudi ati je imel druge punce." Sledil je trenutek čudne tišine in potem kot strela useka: "Ampak še dobro, da si se potem z atijem poročila. On je tako fajn, pa vedno tako na debelo maže na kruh!"