Raj

Nikoli se ne bom nehala navduševati nad zvoki morja, škržatov in vetra z vonjem po soli ob zaslepljujoči svetlobi dalmatinskega sonca...

...

Mini puhasta sreča

Priznam. Zatajila sem cimet in razvila novo pekarsko obsesijo. Še eno tako vezano na zimski čas, praznike, spomine na otroštvo, ko smo pri sorodnikih jedli ali dobili v dar kakšen dober italijanski - panettone! Odkar imamo otroke, nam doma tudi nikoli ne zmanjka suhega sadja, sploh rozine in brusnice so must in tako je logično, da sem ta recept v kratkem času "preizkušala" kar dvakrat, enkrat še lani (kot rezervno silvestrsko sladico) in drugič čez par dni, ker sem preprosto morala preveriti, če je to res tako dobro (in če gosti niso samo preveč prijazni do pekarice...).

Začne se s kvašeno brozgico (150 ml tople vode, cca 100 g moke in cca 12 g suhega kvasa), ki mora eno uro počivati in rasti.

Potem posebej penasto zmešamo 75 g sladkorja in 45 g moke, dodamo eno celo jajce, 60 ml sveže iztisnjenega pomarančnega soka in naribano (po možnosti eko seveda) pomarančno lupino (po okusu, želji).

Ko je masa lepo gladka, postopoma dodajamo moko (cca 200 g).

Ko se masa že lepo sprime jo prevrnemo na pomokano delovno površino in še ročno zgnetemo, pri čemer postopoma dodajamo moko (skupaj od 50 do 80 g oz. toliko, da se ne lepi na prste). Na koncu vmesimo še suhe brusnice (cca 120 g ali še več, če imate te zadevščine zelo radi). Potem testo spet prestavimo v posodo, dobro pokrijemo in pustimo vzhajati še eno uro, da naraste na dvojno količino. (In pri tem ne odpiramo nobenih vrat, hodimo po prstih in ja, raje sploh ne govorimo ... saj veste, vraže in to.)

 

 

Potem oblikujemo kepice in jih postavljamo v modelčke, lahko kar model za mufine, vsako luknjo pa obdamo s peki papirjem, da se panetončki lepo dvignejo. Na koncu jih posujemo z mandljevimi lističi. In spet pustimo počivati kakšno urco (oz. kolikor zdržimo ...).

Končno! Ko spet zrastejo, jih  vtaknemo v pečico, nastavimo na 190 stopinj in pečemo kakšnih 20-25 minut.

In potem počakate ravno toliko, da jih lahko vzamete ven iz pekača in ... 

uživate! :) Dober tek!

* Predstavljene količine so polovična porcija glede na originalni recept in iz njih nastane 12 malih panetončkov (velikost muffina).
** Jaz sem uporabila eno lepo domačo moko, ki ni čisto bela bela, originalen recept je seveda z belo moko, ampak mislim, da lahko tudi kombinirate, kakšna mešanica s pirino moko bi bila lahko krasna. 

Dobra kava

Glede na to, kakšen kavomanijak sem, še malo pišem o tej opojni in (če imam srečo) poživljajoči substanci, a ne? Naj hitro malo popravim.

Dejstvo 1: Kava je moja prva in najstarejša ljubezen. Pri 11-ih ali 12-ih letih je bilo v šalci več mleka, njegova količina pa se z leti in izkušnjami seveda manjša. V študentskih časih je bilo polnjenje kafetjere prvo jutranje opravilo - res! No, v resnici sem se v najboljših časih izmenjevala s cimro, enkrat ena drugič druga, seveda pogosto tudi kar dve kafetjeri hkrati, normalno.

Opažanje 1: V blaženem stanju me je telo poskušalo prepričati, da lahko pijem še kaj drugega in ne ravno kave, a si vsaj ene kave (z malo mleka) na dan nisem pustila vzeti.

Dejstvo 2: V kafetjero ni dobro dajati prefino mlete kave, ker se potem vse zabije. Preverjeno. No, zdaj imamo novo kafetjero in kava spet pride gor vsa in je božanska. Aja, pa po novem imamo tudi mlinček in sveže mleta kava je res neprimerno boljša osnova za dobro kavo. Edini problem je, da bo menda kave Dante's Inferno kmalu zmanjkalo. Na srečo je domači kavomanijak št. 2 že ugledall novega dobavitelja, še cenejšega (pa še nekaj v smislu free trade in to).

Opažanje 2: Že nekaj mesecev se v domačem logu veliko bere, posluša, gleda in govori o kavi in načinih priprave in najboljši možni kavi, ki jo želimo sproducirati doma. Glede na dejstvo 2 sem jaz že zelo srečna in vesela in si kaj več niti ne želim. Res. Še najmanj si želim kakšnega večjega (gradbinskega?) posega v kuhinji in preurejanja vodovodne napeljave. Tudi če bi s tem naredili primerno dobrodošlico tej lepotički

Sicer ne razumem nemško, ampak z njim se strinjam!

Čeprav moram priznati, da me pogled na to barvo in zamišljanje teh vonjav skoraj malo vzburja (ni zastonj espresso-porn...)

Kraljevski petek

Ali kaj.

No, zame je vsekakor bil. Pa nisem gledala tega veledogodka. Malo pošnofala fotografije, seveda me je dajala firbčnost, ampak vse drugo pa ... Mnja. Svet rabi iger, če je že kruh tako težko dobit.

Med vsem tem kraljevskim bliščem in rompompomom sem si jaz dala odstranit šive in že po komentarju A ja, super, če lahko tako zelo odprete usta, potem ni panike! mi je malo odleglo, očitno je vse ok, čeprav je še vedno en tak čuden občutek tam v ustih levo spodaj ... (me že malo skrbi, ker luknja že ne more bolet, potem je morda kaj drugega, hm...) Potem smo si po kapitalistično privoščili "izlet" v nakupovalni center, kjer smo ostali mislim, da slabi dve uri - koristno porabljeni, ker nam je uspelo nakupit nekaj manjkajočih kosov obleke, hladilnik pa smo po dolgem času tudi malo bolj napolnili z mesom kot sicer. Zadnje čase smo prav vegetarijanski in čeprav mi je to zelo všeč in uživam, priznam tudi, da sem že kar pogrešala malo mesa, rdečega, tapravega ... Zdaj že nekaj časa redno jeva ribe, enkrat na teden piščanca, ampak sem in tja paše tudi malo teh železovih spojin. O tem, da sva poleg plenic v nakupovalni voziček zelo na hitro zmetala tudi nekaj litrov opojnega alkohola, raje ne bom predolgo razglabljala... V glavnem kraljevsko.

In ko sem si potem popoldne ob spanju ene in blaženem ustvarjanju druge s plastelinom privoščila 27 minut (rekord!) uživancije z mrzlo kavo (lepota in to - čeprav a je res kaj na tem mitu?) in knjigico ... Ah, kraljevsko, saj pravim!