Bit' bolan je res izguba časa

Če je res hudič, potem tudi česen ne pomaga več in se je pač treba, tudi če si se namenil biti priden in "danes pa res" delati, odpraviti v ambulanto, čakati, čakati in še malo čakati, prenašati ljudi, ki se pritožujejo, ki skačejo mimo vrste (samo recept! mhm), še malo čakati, potem pa "že" prideš na vrsto in seveda ne moreš bit slabe volje, ko pa je zdravnica zelo umirjena in prijazna (in se čudiš, kako ji uspe, pri taki hordi nevzgojenih nesramnih ljudi ohraniti skuliranost!) in ji na hitro razložiš in ona malo potipa, malo potapka in že piše recept. Antibiotik za vnetje ušesa in prišlo za odmašitev sinusov. Aleluja!

Bolniška

Naš pižek mižek je bil prejšnji teden čisto zares bolan. Na srečo je vsaj pil veliko in ker je imel kar nekaj zaloge, smo jo kljub večdnevni driski in neješčosti dobro odnesli. Z veliko crkljanja in tolažbe, ker nič drugega ni delovalo, niti Calpol, niti atijevo naročje. Samo mami. Hecno, kako hitro se prioritete postavijo na mesto, ko se kaj dogaja z našimi malčki (v trenutku sem odpovedala prve pedagoške ure v tem semestru in vse sestanke - celo brez slabe vesti). Najprej družina.

Še malo o krogih in spiralah

S prihodom sineka je žal sovpadal tudi vpad enih zelo trdovratnih virusov na naše domače ozemlje. Eni člani družine so jo odnesli lažje, drugi se še borijo, tretji pa smo očitno na vrsti zdaj, po enem mesecu. Že nekaj dni kašlja in hrope tudi najmlajši (vsej izolaciji in ločenemu življenju navkljub), po dvodnevnem grlobolu pa sem se danes še jaz zbudila s skafandrasto glavo in bolečinami v vsaki celici telesa, kolikor energije in možganske dejansko premorem, pa zgolj razmišljam, ali je zdaj ta krog sklenjen in smo opravili ali smo se ravnokar začeli vrteti v eni neprijazni spirali prehladov in bolezni ...

Ko je že tako dolgčas, da se sestavljanke loti z druge strani ...