Grozna, sem, vem, še ničesar nisem napisala o tistem lepem decembru, ki sem ga ob siceršnjih tegobah vseeno le doživela, za kar se imam zahvaliti predvsem krasnim in pozornim ljudem okrog sebe, no, malo sem pa tudi sama poskrbela za to. Nasploh se mi zdi, da si moramo ljudje itak sami narediti življenje lepo in si ga popestriti s tistim, kar pač v nekem trenutku potrebujemo, česar si želimo, po čemer hrepenimo, pa naj je to nova jopica, mesečna karta za švicanje, sendvič s šunko in jajcem, večer s knjigo in kozarcem vina, kinopredstava ali pa "samo" pol ure tišine in miru...
No, gremo k bistvu, preden postanem prevec patetična! Med intenzivnim bolniškovanjem sem čas porabila tudi za več intenzivnega brskanja po internetu in branja, spletnega in zaresnega. Končno tudi nisem imela izgovora, saj česa resnejšega res nisem mogla delati (no, ne ves čas), tako sem naposled le odjadrala do čudežnega portala, od koder pošiljajo zastonj tudi v Slovneijo (torej brez poštnine) in se lepo obdarovala, kot se spodobi! (Pustimo to, da se že več kot pol leta ogrevam za tehnološki skok, pa nekako ne pride na vrsto...) Zaželela sem si prav teh knjig in v točno taku obliki, da si jih dam na polico, da mi lahko občasno padejo na glavo in me spomnijo, da sem se za prevajanje in tolmačenje odločila zaradi čarovništva, ok, čarovnije, da mora bit za vsako umsko delo in čaranje človek najprej čil in zdrav tudi telesno, da se je treba znati (večkrat) dnevno tudi ustaviti, se nasmehniti, drugim, sebi in svojim neumnostim.
 |
| Za okus: uvodni strip iz druge knjige stripov Alejandra Morena Ramosa z zapisi drugih prevajalskih blogašev |
In kot pravim imam veliko srečo. Zadnja knjiga na vrhu kupčka je prišla kot prijetno presenečenje in pozornost moje nekdanje študentke (heh, to se sliši tako ... ) in zdaj že kolegice tolmačke, soblogerke in prijateljice, ki si je zapomnila, da sem si želela prebrati to knjigo, ki seveda govori o tolmačenju.
Čisto na vrhu kupčka pa verjetno najboljše, najlepše in najbolj domiselno, da ne pozabim praktično darilo zadnjih časov, ki je bilo pospremljeno z obujanjem spominov, kako sem kot sveža brucka pred davnimi desetimi leti obupavala v našem najemniškem študentskem stanovanju, ko so se odločili ukiniti tolmaški del diplomskega študija in ni bilo jasno, ali bodo program sploh še izvajali, jaz pa sem se na to fakulteto vpisala (in na ta svet rodila) samo zato, da grem študirat tolmačenje (yes, I had always been such a genuine Drama Queen).
 |
| Moja unikatna puščica je sicer nastala pod spretnimi rokami RadaSemKatarina |
 |
| In seveda je bila že opremljena z vsem, kar tolmačka nujno potrebuje v kabini :) |
A niso to ene super pozornosti, ki ti prav morajo privabiti nasmeh na usta? Meni ga vsekakor, zato se mi je zdelo, da si enostavno zaslužijo eno posebno objavo! :)
