sobota, 29. december 2012

Sonce, čista okna in knjiga

Včeraj je bil en tak poseben dan. Z možem sva spontano (!!) začela nekaj pospravljati, čistiti, na hitro razdelila naloge, in ker imam bojda švoh zgornji del trupa in ga moram malo okrepiti, me je doletelo pomivanje oken. Ne bom se delala fino, naša okna se pomijejo ene trikrat na leto (zelo optimistično). Večino časa so itak zastrta z žaluzijami (ki jih je, omb, tudi treba takrat očistiti; ps: ima kdo kakšno easy-way-out-rešitev?), tako da človek skorajda ne opazi, kdaj je pogled bolj siv, itak je pa zdaj zunaj siva zima in ... Ne, ne, pomit jih je bilo vsekakor treba. Ampak včeraj se mi je potem skoraj Marija prikazala, bi rekla moja mama, saj sem jih kar vse naenkrat obdelala, kar je kar hud zalogaj in tega, iskreno povedano, še nikoli nisem naredila. Kdo si je zamislil dvodelna okna (z žaluzijami!), dimenzij 220cm x 140 cm tudi ne vem ... In ker imamo lepo veliko stanovanje, je takšnih oken št. 3, potem pa še dvoje balkonskih vrat (z žaluzijami!), od oka 90cmx200cm. Tako da sem kar pošteno namigala bicepse in tricepse in kar je podobnih seps, za kar pa sem bila pošteno poplačana, saj je nekje sredi te tlake dvignilo nizko oblačnost in je začelo na polno sijati sonce!
Ker sem bila potem kar naenkrat polna energije (in je skozi sveže pomita okna posijalo toliko sonca, da se je tako dobro videlo vso zasušeno svinjarijo po tleh), sem se lotila še našega poceni, katastrofalnega in od mačjih krempljev že čisto ubogega parketa, ki sem ga najprej na hitro umila in potem še navoskala. Vau.
Za danes (ker je potem sonce že zašlo za hrib) sem pustila vrata - v upanju, da če jih vse obrišem, pride kak fajn obisk ... ampak mogoče je treba užitke malo bolj razpotegnit, ni dobro preveč dobrega naenkrat.
Vsekakor sem se že včeraj počutila prav očiščeno in ozdravljeno vse črnih misli. Da bo mera polna, sem zvečer v zanosu pripravile še vaje za študente in obdelala eno luštno francosko knjižico (darilo!), nekakšen dnevnik mlade tolmačke. To, temu jaz pravim uspešni prazniki! (Enostaven in družbeno gospodinjsko koristen recept za miselni klik in malo dozo sreče.)

četrtek, 27. december 2012

Vesele ...

hm, ja, božič je šel mimo in upam, da ste ga preživeli lepo in mirno. Pri nas ni bil najbolj miren, očitno moram za veliko mero sreče in krompirja, ki sem ga sicer imela v letu 2012, zdaj bolj kot ne ves december tolči tlako bolesti ... ne vem, katera je hujša, tista, ki otroku zaradi hudega kašlja in zdaj že pljučnice (spet oz. na novo...), tista, zaradi katere do izčrpanosti in grozljivega izpuščaja okrog oči prijateljujem s školjko, ali tista psihična, ker prazniki minevajo v znamenju lenobnega poležavanja, praznjenja škatel s čajem, aktivnim ogljem, siljenja otroka, da bi zaradi lažjega izkašljevanja vendarle zdržal več kot minuto z inhalatorjem, štetjem ur do novega odmerka antibiotika ... V glavnem, ne vem, kakšni bi morali biti prazniki, ampak tile tokratni mi po prvi polovici niso najbolj všeč. Upam, da so vaši lepši, slajši, mirnejši, radostnejši ...


četrtek, 20. december 2012

Ko kuha On

Čeprav sem bila ob vseh naših boleznih tri tedne bolj ali manj doma, pa nisem v tem času čutila kakšnega posebnega navdiha za kuhanje ali pečenje. Morda je čisto res, da več pečem in kuham, ko sem res pod stresom, kot neka terapija torej. Zato v času bolniške pač ni bil pravi čas, če sta bili hčerki pokonci, smo se crkljale, barvale, brale, gledale risanke, če sta počivali, sem počivala (brala) tudi jaz. Kakšne posebne volje in energije za vihtenje kuhalnice in premetavanje pekačev žal ni bilo. Pri meni. Drugače pri možu, ki občasno - in očitno je zdaj tak čas - kar kipi od hudih kulinaričnih idej. Yes, I am one lucky wife! :)


Dagnje s koromačem in zeleno s školjkami :)

Slaba fotka, ja, ampak to so take super jabolčne kroglice v karamelni omaki, da se mi še zdaj cedijo sline

PS: Ker je postalo jasno, da se bo moral v kratkem naučiti francoščine, je predlagal, da mu za začetek podarim Escoffierja. Itak! :)

sreda, 19. december 2012

Silver lining

Imam ga. Prvi siv las. In to tak dolg, prav na sredini glave. Buhuhu. Ne, ni tragedije in tudi nisem še tekla do drogerije po odlično prekrivno barvo v peni z vgrajenim balzamom in 3D odsevi. Verjetno tudi ne bom. Čeprav so mi lasne barve zanimive in prav gotovo polepšajo naglavno okrasje, ampak jaz se tega ne grem. Prvič, ker mi je predrago, drugič, ker se mi zdi škoda dodatno kemijo kamor koli vtirat ... Tretjič, ker so sivi lasje - ja,  tudi na ženskah - tako zelo šik! :)
Ja, staram se. In k frizerju moram.

torek, 18. december 2012

Pretekli dnevi v slikah

Včasih smo veliko več fotografirali, zdaj "telefotografiramo", največkrat mama, občasno tudi otroci (če jih je treba zamotit v kakšni čakalnici, bolniški sobi ipd.). Dolga bolniška je za nami, včeraj zvečer sva se z možem družno odločila, da gresta hčerki pa vendarle v vrtec, saj razen ostanka sluzi, ki se čisti z občasnim kašljanjem, ni z njima nič narobe, zbolita lahko itak kadar koli, sploh sta pa obe sta tožili, da pogrešata vrtec in prijatelje. Doma ni bilo prehudo, malo risanja, veliko razmetavanja (od kje nam toliko igrač?!?!), malo pospravljanja (pri čemer moram pohvaliti starejšo, mlajša ji pa tudi pri tem vztrajno nagaja, lumpa), malo kuhanja, branja, risank in čisto malo priprav na veseli december ... Za kaj več nisem imela energije - ja, tudi jaz sem zbolela, imam pa dobre načrte za prihodnje dni. Pa vi, ste že kaj decembrsko-praznično-veselo razpoloženi?







Idejo za venček sem dobila pri Adele, tu pa je njen novi blog

četrtek, 6. december 2012

Res je prišel svet' Miklavž

... je zapela starejša na prvem nastopu v glasbeni šoli. In seveda je Miklavž zvečer oz. ponoči res prinesel darilce za pridni punčki, mandarine, malo čokolade, žabe za mrzle zimske dni in drobne igračke. Mama pa sem bila po dveh neprespanih nočeh najbolj vesela "miklavževe" odpustnice iz bolnice ... Pri dobrih možeh se želim tako nepreklicno, prosim, hvala, abonirati na velike doze zdravja. Bi šlo?