četrtek, 01. junij 2017

Včasih je treba samo prositi

En cel kup objav je v osnutkih, pa se mi jih ne da brat in popravljat, da bodo aktualne ali kaj, morda jih poleti ponucam. Tokrat spet o tistem znanem fenomenu, prosi in se bo zgodilo, trkaj in se bo odprlo, reci in bo prišlo naproti. Vsaj moje življenje tako funkcionira.

Ko sem že skoraj resno bolehala za tisto nikoli-zadovoljnostno-boleznijo, ker se je moje poklicno življenje skrčilo malodane zgolj na prevajanje, pa še to v 87% v kombinaciji z angleščino, mi je kolega predlagal, da bi občasno z njim tolmačila - v kombinaciji s francoščino. Čeprav me jezik kot tak še vedno na trenutke plaši in se mi zdi neulovljiv, posebej po zadnjem intenzivnem tečaju (prelomnica med consciously not knowing/consciously knowing), mi je prav delo s tem jezikom v velik izziv in tudi zadovoljstvo, ker se mi zdi, da skriva neizmerne izrazne možnosti in izjemno besedišče (saj vem, ja, to velja za vse jezike, ampak ampak ...).

In saj veste, kako gre tisto, ko greš iz svojega območja udobja, se zgodijo čudovite reči. In spoznaš čudovite ljudi. Zraven pa še poklicno in na sploh napreduješ in se naučiš ogromno zanimivega. Ne brez cmoka v grlu prej, vsekakor pa z veliko mero zadovoljstva in užitka vmes in potem. I love my profession!



!

torek, 11. april 2017

Izgovorji?

Če prvi ne prime, bo pa drugi. Upam. Antibiotik. In morda je spet čas, da začnem meditirat. Ker zdravila lahko odpravijo bakterije (upam!), stanja duha in misli pač ne. Niti seznama ne potrebujem več, na njem je znova preveč in potem se ne lotim ničesar oz. se lotim prepočasi, prepozno. In se v mislih oštevam in črtim, čeprav nekaj pa je, a ne?

Recimo torta. Za katero še vedno vsako leto vztrajam, da jo bom naredila sama. Čeprav so pekarne/trgovine blizu in sem bolna in sama in do poznega v službi in si moram sposojat smetano in še kaj ... Zakaj? Ker se tiste minute in ure, ko seštevam grame, odmerjam mililitre, mešam, stepam, režem, sestavljam, v resnici izklopim. Izstopim iz običajnega krogotoka misli in skrbi in enostavno sem in delam, z enim samim ciljem, ki se mi dela pod rokami. In če na koncu uspe točno tako, kot sem si zamislila in je otrokinja navdušena, je vredno. Vsega. Pekarija terapija, vam rečem!








četrtek, 30. marec 2017

So it goes

Vsi imamo taka obdobja. Menda so na prehodu letnih časov in temperatur toliko bolj pogosta. Ne vem, kmalu bo "šele" (?!) 9 let odkar sem mama, pa ne vem, če imam že vše preštudirano. Skratka, zboleli smo. Pa ne v tem novodobnem množilniškem smislu - nikoli ga nisem marala, čeprav sem ga gotovo tudi jaz kdaj izustila, ker sem kdaj čisto preveč gobasta, kar se tiče okolice in jezika. Ampak o tem kdaj drugič.

Skratka, zbolel je mali, zbolela sem jaz (po skoraj petih letih bolniška zame, kar ok, a ne?), zdaj je zbolela še ta srednja in glej ga zlomka, moj prvi teden bolniškega staleža je tu. Sem kdaj jamrala čez to in ono v novi službi? Vzamem vse nazaj. Resno. In se posipam s pepelom. Čeprav imam malo grenkega priokusa (ali pa je to samo grlo, ki še vedno grdo praksa) in skorajda slabe vesti. Ja, mlade mamice/mamice mladih otrok smo res pogosteje na bolniških. Pa ne, da ni kdaj doma tudi očka, je, tako kot tudi pelje otroke na sistematski pregled in gre na roditeljski sestanek in govorilne ure. Gre in sem neizmerno srečna, da se mi ni treba tu pretirano pogajati ali kar koli, ker je to pač samoumevno. V glavnem, srečna, čeprav bolana. Bolana, vendar srečna. Vse je ok.

In imam malo več časa, čeprav ga porabim za sedenje v čakalnici zdravstvenega doma (ta teden, kumulativa 5h28 + par minut na telefonu), kuhanje čaja (ki ga nihče več noče piti), ožemanje limon (ki so še vedno in), inhalacije (ki nam gredo vsem že na živce, ampak preverjeno pomagajo). In vmes malo knjige, dokler glava ne boli preveč. In malo počivanja, dokler ni že preveč šundra in je treba spet servisirati levo in desno. In malo bloga, ker ja, sem še živa ;-)

Na koncu pa še: Hvala. You know who, you know why. Ni lahko, ampak sem se naučila tudi sprejemati. Enkrat na tej strani, drugič na drugi. Upam, da bom kmalu tudi na drugi. ❤️