To.

Včasih sem vesela, da dežuje in da so sedeži na biciklju vlažni od nočnega dežja in moram peš, pa čeprav sem sem obtežena kot ena Krpanova kobilica. Ker potem ugotovim, kako fino je (hitro) hoditi, da je tisto drevo ob poti končno razprlo vse liste, ki se bleščijo v močnem kontrastu z modro - moja najljubša kombinacija, da je Ljubljana zgodaj zjutraj čisto sveža in nezafnana, da je življenje bolj znosno (in zabavno), če sem in tja pogledam tudi navzgor. Ker nekdo točno ve, kako se počutim in kaj potrebujem.

Srečnopisano 20/2016

Ne morem verjeti, da je že 20. teden mimo! 

Ok, nazaj k temi. Prejšnji teden sem se znašla v hecni situaciji. Prek bolhe sem za nekoga drugega nekaj kupovala/prevzemala in se malo obotavljala, kje naj bi se ta prevem jel zgoditi. Saj veste, neznanec, čudni momenti, kaj če artikel ne bo deloval, moram imeti možnost vtakniti kabel v eno vtičnico, a bo varno, če ga povabim domov, kaj pa če je kak psiho? V glavnem, kup vprašanj. Na koncu se vseeno zmeniva tako, ker prijazno pristane na "dostavo na dom" in mi v bistvu s tem zelo olajša življenje in krmarjenje med vlakom in vrtcem in retrogradnim Merkurjem. Saj po telefonu je deloval prijetno.

In potem skoraj dveurni pogovor. S še ne dvajsetletnikom, ki ima že več let delovnih izkušenj, si sam služi denar, ve, kaj hoče oz. česa noče v življenju, ne išče bližnjic, se ne boji neuspeha, se zaveda omejitev, zna izpostaviti prednosti. Brez bahaštva. Uau! Še zdaj ko se spomnim, se mi naježi koža. Že dolgo nisem videla/slišala tako zrelega razmišljanja mladih. Še je upanje!

Srečnopisano 19/2016

Teden dobrih novic, telefonskih klicev in (ogromnih) pošiljk z vonjem po svežih začetkih in novih izzivih.