Raje čim manj - če pa že, pa dobrega domačega, čim bolj z užitkom (in brez občutka krivde ;) Nama med tednom čisto gre brez kruha, med vikendi, ko je več časa, je pa sproščen zajtrk s kruhom in vsemi mogočimi dodatki zakon :)
Ja, kot sem napisala, čisto odpovedati se mu ne morem oz. niti nočem, ker preveč lepo diši, ko se peče, in je preveč dober, da bi se mu čisto odpovedala! :)
Kruh je čudna zadeva, ja :-) Komaj sem pogruntala perfekten način priprave domačega, se je izkazalo, da nama ni preveč do kruha. Najprej sem zamrzovala polovico pečenega, da sva doma imela vsaj malo svežega kruha, potem pa še tiste polovičke (ene 300 g) nisva pojedla več in ker plesni ne morem gledati, sem nehala biti dobra vila Pekarka. Problem je v tem, da veliko raje jeva t.i. hrustljavi kruh (skandinavski crispbread, sploh finskega rženega), ovsene kosmiče ali rdečo papriko :-) (kot podlogo za premaz, odlična je), če sploh. Včeraj sem za zajtrk naredila pirine palačinke ...
Dragi moji, hvala za vajin komentar, ampak ne pomagata prav veliko! ;) Nam je *vsem* ful do kruha! :D Zato imamo zdaj malo težave pri iskanju dovolj dobrih (okusnih!) in nasitnih substitutov … osebno se sicer v parih dnevih brez težav "odvadim" in se mi zdi, da lahko čisto lepo preživim brez kruha. Otroci so druga reč, tretja pa mož, ki je pa še bolj kruhast (in po kolesarskih podvigih, ko porabi po več tisoč kalorij, mu ne morem odreči stvari, ki jo ima rad!). Skratka, zdaj se trudimo delati kruh brez bele moke oz. z minimalno količino (toliko, da ni preveč zbit …), spet jemo več wasa kruhkov (ampak to verjetno niso isti, kot jih imaš ti v mislih, alcessa, ali pač?) in se trudimo razširiti nabor potencialnih prigrizkov in večerij (spet tisto moje večno vprašanje). Kar me najbolj muči, so ideje za obroke - ki morajo biti okusne, sicer se ne grem tega! ;) Ko sem gledala diete proti kandidi, povsod samo odsvetujejo to in ono, redko kje vidiš predloge, kaj pa ja ok, dobro jest - in to me moti. Da se povsod samo nekaj odsvetuje, pametnih predlogov, kaj lahko, pa ni - ali pa jih jaz ne najdem (res te dni nimam potrpljenja niti časa za dolgotrajno brskanje po spletu). Pirine palačinke se recimo super slišijo! :) (iz moke ali kosmičev? slednje moram enkrat poskusiti…)
A, OK. Ja, kar Wasa kruhke žreva (ipd.) in to čisto prostovoljno - moj sicer samo ržene, jaz pa kar vse povprek. Sanja se mi ne, zakaj jih imam tako rada, raje od lastnega kruha, ki res ni slab.
Sem morala malce pobrskati po spletu, da preverim, kaj je s kandido in kruhom - a to se je ti bojiš ali jo že imate v familiji? Na neki nemški strani sem naletela na navedbo, da je dovoljeno jesti rženi kruh s ... sourdoughom. Ne vem, kako se reče po slovensko, sori, vendar sem prepričana, da ga v SLO lahko kupiš (nemško ime je Sauerteig).
V zvezi s tem ti res lahko pomagam s preprostim receptom:
1 kg (polnozrnate) ržene moke 20 gramov sourdougha v prahu 1 kocka kvasa ca. 900 ml mlačne vode pol žličke soli.
V moko s soljo in sourdoughom in narediš jamo, doliješ vodo in vanjo nadrobiš kvas. Premešaš z leseno žlico, samo toliko, da ni nikjer suhe moke, in pustiš vzhajati na toplem več ur. Jaz po navadi pustim ene 4-6 ur - kvas dela ko manijak in se požvižga na dejstvo, da testa nisem pravilno premesila, kot so to počele naše babice.
Zvečer pečico vklopim na 230 C, vanjo takoj položim lonec s pokrovom (oba morata to temperaturo prenesti) in ko sta pečica in lonec segreta na 230, lonec vzamem ven ter vanj nalijem testo. V pečico, 35 minut peke, potem z lonca vzamem pokrov, pečico izklopim in kruh pustim v njej še 20 minut. Na koncu ga v topli pečici dam na rešetko in ko se ohladi, je krasen.
Menda človeški želodci rži ne zmoremo prebaviti brez sourdougha, tako pravijo. Rženi kruh se pogosto naredi tudi kot mešanice ržene in pšenične moke, vendar to ni nujno. Meni osebno je polnozrnata moka bolj všeč, vendar ni nujna - rž je verjetno zdrava sama po sebi. BTW, na čisto enak način (brez sourdougha) sem delala tudi kruh iz polnozrnate ajdove moke, ki bi tudi lahko bila zelo zdrava. Dober je!
Ah, in palačnike sem delala iz polnozrnate pirine moke. Enkrat sem v testo dala tudi seseckane ovsene kosmiče. Oboje je bilo fajn in testo sem naredila po običajnem postopku: jajca, mleko, moka, 15 minut, da se zgosti, potem pa v ponev.
Tudi meni (in naši tamlajši!) je ta kruhek zelo pri srcu, sem pa ugotovila, da po 3h (natančno!) popusti sitost (in zadnjič sem recimo za zajtrk pojedla 3) … kar je ok, sej nekje na 3 do 4 ure naj bi jedli, ne?
Kakršenkoli že, če mu pustiš, da vzhaja na adagio, lento ali celo larghissimo, je tooolikooo bolj okusen (in baje veliko lažje prebavljiv). Drugače pa se mi vse to strašenje s kruhom zdi spet nekam pretirano in strašno v modi zadnje čase. Okej, če imaš vsega polno rit in če vsak tvoj obrok temelji na tisti puhasti beli zadevi iz higiensko oporečne pekarne z okusom po ničemer, je itak logično, da ne more biti dobro. Ampak kruh, narejen preprosto tako, kot se je kruh vedno delal, dobra moka, sol, voda in po možnosti malo kvasa, se mi zdi vsega spoštovanja vredno živilo. In ko enkrat ugotoviš, kaj vse za eni okusi se skrivajo v nepšeničnih mokah in kaj vse se da narediti z njimi, ostane bela res samo še za občasno vezivo (in krofe). :)
Exactly! Spoštovanja vredno živilo, že zaradi tega ga ne bomo kar ukinili, pozabili … je pa tudi res, da se pri nas v naglici, brez posebnega premisleka najhitreje zatečemo k njemu in morda res že malo pretiravamo s konzumacijo. Ja, o tem, da ga dolgo pustiš vzhajat z manjšimi količinami kvasa, sem tudi že brala, bo treba spravit v prakso (torej ustrezno načrtovat vnaprej …). Ne vem, od kje me je zagrabila ta hipa, malo sem brala, in - prisežem - vsak, s katerim sem se v zadnjem tednu pogovarjala, mi je nekaj jamral o glutenu, kvasu, kandidi - človek res hitro rata paranoičen (in pristane na vodi :(). Hvala za glas razuma!
Za res dober in sočen kruh čisto brez bele moke ponavadi uporabljam recept od Vanje (Tok Zavesti - Ležeren nedeljski kruhek). Aja, pa pečem ga v tačrni posodi s pokrovko, da skorja ni predebela, ampak ravno prav hrustljava... Drgače so pa tudi palačinke iz ajdove moke (samo moka, voda in sol) ali čičerikine super! Da se izogneš kvasu v kruhu pa mogoče ni napak poikusit t.i. soda bread...
Joj, ja, nujno rabim eno posodo s pokrovom za v peč! :) Hvala vama - še enkrat, čisto zares! Ja, sem brala, da lahko kvas nadomestiš s sodo bikarbono ali pecilnim, ampak mi okus (obojega) ni najbolj pri srcu. Verjetno je rešitev res v doooolgem vzhajanju. Kislo testo (oz. nastavek ali ekstrakt (kot so prevedli) za kislo testo sem tudi pri nas že dobila in smo že pekli z njim, za ržen kruh res paše zraven. Bom torej poskusila še z vajinima receptoma …
Ma, tole s kandido je tko, laično preizkušeno (zdrava slina v kozarcu vode naj bi ostala kompaktna na površini, če so prisotne glivice, se naredijo take nitke v globino …) in glede na v zadnjem času neka bolj nadležna vnetja sklepam, da je morda kaj resnice v tem (ali pa je samo posledica praznikov! ;)). Skratka, iščem načine, kako se izogniti glutenu in sladkorju, testno, da vidim razlike v vedenju, počutju (osebno in vse družine) … in do tega sem prišla celo brez bioresonance! ;)
Jaaa, palačinke iz ajdove in čičerikine moke so res zelo dobre!
Hvala za prevod, ne vem, zakaj si nisem upala prevesti kot kislo testo, najbrž, ker se na kruhopekarskih blogih uporabljajo vsi živi izrazi, samo ta ne. Si bom zapomnila :-)
Če se poškušaš izogniti glutenu, po mojem zgornjem receptu deluje tudi koruzni kruh, poleg ajdovega. In pri loncu s pokrovom mirne volje bodi škrt: jaz sem začela z dragim emajliranim, končala pa pri poceni nerjavnem jeklu s steklenim pokrovom. Vlaga pod pokrovom še vedno naredi krasno skorjo, kljub banalnemu loncu :-).
Prazniki so dokazano res malce hudi za prebavo :-) in o izločevalnih dietah sem pred kratkim prebrala, da jih brez težav delamo sami - menda naj trajajo 30 dni, da odpade izboljšanje zaradi psihološko ugodnega dejstva, da se ukvarjamo sami s sabo :-).
Se mi zdi, da bi bila po 3 ali 4 rezinah Wasa kruhkov tudi lačna - jaz si kar dovolim večje količine :-), čeprav ne za zajtrk, ker še vedno nisem sposobna jesti pred 11.30 h (začnem kuhati)/12. uro (ko pa je itak na vrsti kosilo, zato sem naslednjič lačna okrog 5h, 6h) - posnemanja ne priporočam.
Pa ko smo pri zadevah iz pirine, ajdove, koruzne ali čičerikine moke: včasih celotno testo za palačinke zlijem v vročo namaščeno ponev in zadevo pokrijem, tako da nastane ... kruh iz ponve? Ful debela palačinka? Praženec? Skratka, zadevo je treba enkrat vmes obrniti, drugače pa naj se kar duši (srednja vročina, kakšne pol ure). Potem jo na krožniku razrežem na trikotnike in jo postrežem s siri, bučnim oljem, tahinom, kakšno zelenjavo ... vse skupaj enostavno dam na mizo, pa si vsak vzame, kar hoče. Ker testa ne solim preveč, moj mož čisto zadnji košček včasih premaže z medom ali datljevim sirupom in zadevi reče sladica :-)
Pri nas je s temi obroki vsakič malo drugače, zajtrk uvajam letos, odkar imamo šolarko, tudi med tednom. Kosilo pa je včasih konkretno, včasih bolj za silo, odvisno od delovnega urnika. Se pa vse bolj nagibam, da bi začela spet kuhati večerjo, malo prej kot sicer (ok.17h), da pač vsi skupaj pojemo, otroci so itak lačni (skos!), moj pa tudi, odkar imajo malico v službi ob 11.30 ... Tale palačinka debelinka (a la španska tortilja) se sliši super, jaz ponavadi že med pečenjem zmečem kaj notri, ampak mogoče je bolje z bolj blagim okusom, ja, pa si vsak da gor, kar mu paše :-)
Ah, tortilja, ja - v zvezi s španskimi/mehiškimi in podobnimi jedmi sem totalno neizkušena, ker jim podtikam, da vsepovsod notri dajejo čebulo in česen :-D in to potem ni zame. No, pa ustrezne restavracije nimamo v naši vasi. Vseeno: naslednjič bom zadevi rekla tortilja, ker se dobro sliši. S kosili sem res imela srečo, ker sem vedno doma in ker mož prostovoljno pride vsak dan jest domov. Zdaj sem že tako daleč, da brez lastnega kosila ne bi hotela živeti, ker mi jedi z industrijskimi dodatki ali čebulo in česnom, ki so običajne v nemških idr. orkovskih javnih kuhinjah, povzročajo precej težav ...
Raje čim manj - če pa že, pa dobrega domačega, čim bolj z užitkom (in brez občutka krivde ;) Nama med tednom čisto gre brez kruha, med vikendi, ko je več časa, je pa sproščen zajtrk s kruhom in vsemi mogočimi dodatki zakon :)
OdgovoriIzbrišiJa, kot sem napisala, čisto odpovedati se mu ne morem oz. niti nočem, ker preveč lepo diši, ko se peče, in je preveč dober, da bi se mu čisto odpovedala! :)
IzbrišiKruh je čudna zadeva, ja :-) Komaj sem pogruntala perfekten način priprave domačega, se je izkazalo, da nama ni preveč do kruha. Najprej sem zamrzovala polovico pečenega, da sva doma imela vsaj malo svežega kruha, potem pa še tiste polovičke (ene 300 g) nisva pojedla več in ker plesni ne morem gledati, sem nehala biti dobra vila Pekarka. Problem je v tem, da veliko raje jeva t.i. hrustljavi kruh (skandinavski crispbread, sploh finskega rženega), ovsene kosmiče ali rdečo papriko :-) (kot podlogo za premaz, odlična je), če sploh. Včeraj sem za zajtrk naredila pirine palačinke ...
OdgovoriIzbrišiDragi moji, hvala za vajin komentar, ampak ne pomagata prav veliko! ;) Nam je *vsem* ful do kruha! :D Zato imamo zdaj malo težave pri iskanju dovolj dobrih (okusnih!) in nasitnih substitutov … osebno se sicer v parih dnevih brez težav "odvadim" in se mi zdi, da lahko čisto lepo preživim brez kruha. Otroci so druga reč, tretja pa mož, ki je pa še bolj kruhast (in po kolesarskih podvigih, ko porabi po več tisoč kalorij, mu ne morem odreči stvari, ki jo ima rad!). Skratka, zdaj se trudimo delati kruh brez bele moke oz. z minimalno količino (toliko, da ni preveč zbit …), spet jemo več wasa kruhkov (ampak to verjetno niso isti, kot jih imaš ti v mislih, alcessa, ali pač?) in se trudimo razširiti nabor potencialnih prigrizkov in večerij (spet tisto moje večno vprašanje). Kar me najbolj muči, so ideje za obroke - ki morajo biti okusne, sicer se ne grem tega! ;) Ko sem gledala diete proti kandidi, povsod samo odsvetujejo to in ono, redko kje vidiš predloge, kaj pa ja ok, dobro jest - in to me moti. Da se povsod samo nekaj odsvetuje, pametnih predlogov, kaj lahko, pa ni - ali pa jih jaz ne najdem (res te dni nimam potrpljenja niti časa za dolgotrajno brskanje po spletu). Pirine palačinke se recimo super slišijo! :) (iz moke ali kosmičev? slednje moram enkrat poskusiti…)
OdgovoriIzbrišiA, OK. Ja, kar Wasa kruhke žreva (ipd.) in to čisto prostovoljno - moj sicer samo ržene, jaz pa kar vse povprek. Sanja se mi ne, zakaj jih imam tako rada, raje od lastnega kruha, ki res ni slab.
IzbrišiSem morala malce pobrskati po spletu, da preverim, kaj je s kandido in kruhom - a to se je ti bojiš ali jo že imate v familiji? Na neki nemški strani sem naletela na navedbo, da je dovoljeno jesti rženi kruh s ... sourdoughom. Ne vem, kako se reče po slovensko, sori, vendar sem prepričana, da ga v SLO lahko kupiš (nemško ime je Sauerteig).
V zvezi s tem ti res lahko pomagam s preprostim receptom:
1 kg (polnozrnate) ržene moke
20 gramov sourdougha v prahu
1 kocka kvasa
ca. 900 ml mlačne vode
pol žličke soli.
V moko s soljo in sourdoughom in narediš jamo, doliješ vodo in vanjo nadrobiš kvas. Premešaš z leseno žlico, samo toliko, da ni nikjer suhe moke, in pustiš vzhajati na toplem več ur. Jaz po navadi pustim ene 4-6 ur - kvas dela ko manijak in se požvižga na dejstvo, da testa nisem pravilno premesila, kot so to počele naše babice.
Zvečer pečico vklopim na 230 C, vanjo takoj položim lonec s pokrovom (oba morata to temperaturo prenesti) in ko sta pečica in lonec segreta na 230, lonec vzamem ven ter vanj nalijem testo. V pečico, 35 minut peke, potem z lonca vzamem pokrov, pečico izklopim in kruh pustim v njej še 20 minut. Na koncu ga v topli pečici dam na rešetko in ko se ohladi, je krasen.
Menda človeški želodci rži ne zmoremo prebaviti brez sourdougha, tako pravijo. Rženi kruh se pogosto naredi tudi kot mešanice ržene in pšenične moke, vendar to ni nujno. Meni osebno je polnozrnata moka bolj všeč, vendar ni nujna - rž je verjetno zdrava sama po sebi.
BTW, na čisto enak način (brez sourdougha) sem delala tudi kruh iz polnozrnate ajdove moke, ki bi tudi lahko bila zelo zdrava. Dober je!
Ah, in palačnike sem delala iz polnozrnate pirine moke. Enkrat sem v testo dala tudi seseckane ovsene kosmiče. Oboje je bilo fajn in testo sem naredila po običajnem postopku: jajca, mleko, moka, 15 minut, da se zgosti, potem pa v ponev.
IzbrišiTudi meni (in naši tamlajši!) je ta kruhek zelo pri srcu, sem pa ugotovila, da po 3h (natančno!) popusti sitost (in zadnjič sem recimo za zajtrk pojedla 3) … kar je ok, sej nekje na 3 do 4 ure naj bi jedli, ne?
IzbrišiKakršenkoli že, če mu pustiš, da vzhaja na adagio, lento ali celo larghissimo, je tooolikooo bolj okusen (in baje veliko lažje prebavljiv). Drugače pa se mi vse to strašenje s kruhom zdi spet nekam pretirano in strašno v modi zadnje čase. Okej, če imaš vsega polno rit in če vsak tvoj obrok temelji na tisti puhasti beli zadevi iz higiensko oporečne pekarne z okusom po ničemer, je itak logično, da ne more biti dobro. Ampak kruh, narejen preprosto tako, kot se je kruh vedno delal, dobra moka, sol, voda in po možnosti malo kvasa, se mi zdi vsega spoštovanja vredno živilo. In ko enkrat ugotoviš, kaj vse za eni okusi se skrivajo v nepšeničnih mokah in kaj vse se da narediti z njimi, ostane bela res samo še za občasno vezivo (in krofe). :)
OdgovoriIzbrišiExactly! Spoštovanja vredno živilo, že zaradi tega ga ne bomo kar ukinili, pozabili … je pa tudi res, da se pri nas v naglici, brez posebnega premisleka najhitreje zatečemo k njemu in morda res že malo pretiravamo s konzumacijo. Ja, o tem, da ga dolgo pustiš vzhajat z manjšimi količinami kvasa, sem tudi že brala, bo treba spravit v prakso (torej ustrezno načrtovat vnaprej …).
OdgovoriIzbrišiNe vem, od kje me je zagrabila ta hipa, malo sem brala, in - prisežem - vsak, s katerim sem se v zadnjem tednu pogovarjala, mi je nekaj jamral o glutenu, kvasu, kandidi - človek res hitro rata paranoičen (in pristane na vodi :(). Hvala za glas razuma!
Za res dober in sočen kruh čisto brez bele moke ponavadi uporabljam recept od Vanje (Tok Zavesti - Ležeren nedeljski kruhek). Aja, pa pečem ga v tačrni posodi s pokrovko, da skorja ni predebela, ampak ravno prav hrustljava... Drgače so pa tudi palačinke iz ajdove moke (samo moka, voda in sol) ali čičerikine super! Da se izogneš kvasu v kruhu pa mogoče ni napak poikusit t.i. soda bread...
OdgovoriIzbrišiJoj, ja, nujno rabim eno posodo s pokrovom za v peč! :)
OdgovoriIzbrišiHvala vama - še enkrat, čisto zares! Ja, sem brala, da lahko kvas nadomestiš s sodo bikarbono ali pecilnim, ampak mi okus (obojega) ni najbolj pri srcu. Verjetno je rešitev res v doooolgem vzhajanju. Kislo testo (oz. nastavek ali ekstrakt (kot so prevedli) za kislo testo sem tudi pri nas že dobila in smo že pekli z njim, za ržen kruh res paše zraven. Bom torej poskusila še z vajinima receptoma …
Ma, tole s kandido je tko, laično preizkušeno (zdrava slina v kozarcu vode naj bi ostala kompaktna na površini, če so prisotne glivice, se naredijo take nitke v globino …) in glede na v zadnjem času neka bolj nadležna vnetja sklepam, da je morda kaj resnice v tem (ali pa je samo posledica praznikov! ;)). Skratka, iščem načine, kako se izogniti glutenu in sladkorju, testno, da vidim razlike v vedenju, počutju (osebno in vse družine) … in do tega sem prišla celo brez bioresonance! ;)
Jaaa, palačinke iz ajdove in čičerikine moke so res zelo dobre!
OdgovoriIzbrišiHvala za prevod, ne vem, zakaj si nisem upala prevesti kot kislo testo, najbrž, ker se na kruhopekarskih blogih uporabljajo vsi živi izrazi, samo ta ne. Si bom zapomnila :-)
Če se poškušaš izogniti glutenu, po mojem zgornjem receptu deluje tudi koruzni kruh, poleg ajdovega. In pri loncu s pokrovom mirne volje bodi škrt: jaz sem začela z dragim emajliranim, končala pa pri poceni nerjavnem jeklu s steklenim pokrovom. Vlaga pod pokrovom še vedno naredi krasno skorjo, kljub banalnemu loncu :-).
Prazniki so dokazano res malce hudi za prebavo :-) in o izločevalnih dietah sem pred kratkim prebrala, da jih brez težav delamo sami - menda naj trajajo 30 dni, da odpade izboljšanje zaradi psihološko ugodnega dejstva, da se ukvarjamo sami s sabo :-).
Se mi zdi, da bi bila po 3 ali 4 rezinah Wasa kruhkov tudi lačna - jaz si kar dovolim večje količine :-), čeprav ne za zajtrk, ker še vedno nisem sposobna jesti pred 11.30 h (začnem kuhati)/12. uro (ko pa je itak na vrsti kosilo, zato sem naslednjič lačna okrog 5h, 6h) - posnemanja ne priporočam.
Pa ko smo pri zadevah iz pirine, ajdove, koruzne ali čičerikine moke: včasih celotno testo za palačinke zlijem v vročo namaščeno ponev in zadevo pokrijem, tako da nastane ... kruh iz ponve? Ful debela palačinka? Praženec? Skratka, zadevo je treba enkrat vmes obrniti, drugače pa naj se kar duši (srednja vročina, kakšne pol ure). Potem jo na krožniku razrežem na trikotnike in jo postrežem s siri, bučnim oljem, tahinom, kakšno zelenjavo ... vse skupaj enostavno dam na mizo, pa si vsak vzame, kar hoče. Ker testa ne solim preveč, moj mož čisto zadnji košček včasih premaže z medom ali datljevim sirupom in zadevi reče sladica :-)
Pri nas je s temi obroki vsakič malo drugače, zajtrk uvajam letos, odkar imamo šolarko, tudi med tednom. Kosilo pa je včasih konkretno, včasih bolj za silo, odvisno od delovnega urnika. Se pa vse bolj nagibam, da bi začela spet kuhati večerjo, malo prej kot sicer (ok.17h), da pač vsi skupaj pojemo, otroci so itak lačni (skos!), moj pa tudi, odkar imajo malico v službi ob 11.30 ...
OdgovoriIzbrišiTale palačinka debelinka (a la španska tortilja) se sliši super, jaz ponavadi že med pečenjem zmečem kaj notri, ampak mogoče je bolje z bolj blagim okusom, ja, pa si vsak da gor, kar mu paše :-)
Ah, tortilja, ja - v zvezi s španskimi/mehiškimi in podobnimi jedmi sem totalno neizkušena, ker jim podtikam, da vsepovsod notri dajejo čebulo in česen :-D in to potem ni zame. No, pa ustrezne restavracije nimamo v naši vasi. Vseeno: naslednjič bom zadevi rekla tortilja, ker se dobro sliši.
IzbrišiS kosili sem res imela srečo, ker sem vedno doma in ker mož prostovoljno pride vsak dan jest domov. Zdaj sem že tako daleč, da brez lastnega kosila ne bi hotela živeti, ker mi jedi z industrijskimi dodatki ali čebulo in česnom, ki so običajne v nemških idr. orkovskih javnih kuhinjah, povzročajo precej težav ...