Leto 2014 je bilo še eno v vrsti tistih brzinskih, polnih let, ki se očitno začnejo po tem, ko dosežeš eno zrelo starost in začneš uživati življenje. Nekaj imajo pri tem opraviti tudi otroci, a sem prepričana, da gre bolj za stanje duha. Dokončnega odgovora nimam, le izkustveno se mi zdi, da gre vsako leto hitreje mimo …
Kakor koli, leto 2014 je bilo pri nas oz. zame dobro leto, odlično celo, za kar sem res hvaležna. Veliko smo bili zunaj, vrtnarila sem kot velika, znova sem začela več brati, še celo na morje smo uspeli iti. Naše razburljivo poletje je vrhunec doseglo z bratovo azijsko poroko in evropsko žurko, ki je ne bomo zlepa pozabili. Po koncu porodniškega dopusta sem se z veseljem vrnila v službo, sicer smo bili v novi sezoni vrtca že kar nekaj bolani, a nič res hujšega, tako da se ne bom pritoževala, super se mi zdi, da sta se oba vrtčevska otroka lepo vključila v skupino že od prvega dne in se privadila na vzgojiteljici, tako da prehod res ni bil nič hudega. Starejša pa je s še večjim navdušenjem postala šolarka in me z vsakim dnem bolj preseneča, kako raste in postaja vse bolj, no, samosvoja, čisto pravi Človek.
Še bolj na osebni ravni pa je bilo iztekajoče se leto prelomno in pomembno za moje zdravje, telesno in psihično, ki sem ga spet ujela na vajeti (upam!) z redno telesno dejavnostjo, s tekom, ki mi je odprl nova obzorja in s katerim sem spoznala, da zmorem. Marsikaj. Čeprav je težko in bi bilo lažje odnehati, vem, da zmorem še malo več, dlje, hitreje. Neprecenljiv dosežek.
In ja, znova imam kratke lase. Življenje je lepo. Hvala vsem, ki ste me v tem letu spremljali tu na blogu, tudi zaradi vas se mi je marsikdaj na obraz pričaral nasmeh in je posijalo sonce. Ja, včasih stvari niso bile najbolj enostavne in se je tudi stemnilo in pooblačilo, ampak tisto je že mimo, spominjali se bomo sonca in lepih dni, ki jih v 2014 ni manjkalo. Upam, da jih bo dovolj za seme tudi za novo leto 2015. Srečno!
 |
| Pa kaj, če imam poležane lase - tekla sem! :-) |
