sreda, 12. oktober 2011
Postapokaliptično
Mnja, prepričana sem bila, da bo konec sveta. Vsaj tako sem se počutila in obnašala zadnjih nekaj dni, živčnost, trema in fatalnost na vrhuncu. Pa so tako kot vedno stvari stekle bolj ali manj same od sebe, se mi zdi. Ne, da so bile priprave zaman, ampak vse tisto naokrog (v glavi) bi lahko mirno izpustila. Pač greš, odpredavaš svoje - po možnosti na zanimiv in nezatežen način, tudi če imaš opraviti s slovnico, jih sem in tja pobezaš, ker so to pač vaje, če imaš srečo, se ne zaletiš v mizo (I did) in se ob pravem trenutku spomneš pogledati na uro, da jih ne bi slučajno zadrževal več kot 45 minut, ker seveda nikoli nismo marali tistih, ki so kar naprej nekaj podaljševali in niso znali končati, ko je bil čas za to. Se že veselim naslednjih ur, priprave so v teku in upam, da bo sčasoma še boljše (in lažje, vsaj kar se treme in ostalih nepotrebnih čustev tiče). I like my job!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Slovnica? Joj, jaz bi tudi poslušala ... :-) Kaj točno pa predavaš? (če ni skrivnost)
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiHe he ... Dober vic. :-) Sem namreč na stopnji A1 in ravnokar smo se učili svoj prvi prihodnjik (F. Compose), napiflati pa se moram še kup izrazov s "faire" (faire du sport itd.)
OdgovoriIzbrišiKakor koli že, tudi kot začetnica vidim, da je francoščina naravnost neverjeten jezik (čist sem ji zapadla, noro dobra je), zato upam, da tudi ti tako neskončno uživaš v njem.
In poleg francoščine? Angleščina?
Potem si že en route! :) Ja, francoščina je izjemen jezik, nočem biti osladna, ampak res omogoča tako prefinjeno (oz. morda bolje: zelo precizno) ubesedovanje ... Sem jo imela vedno raje od angleščine, ampak moram priznati, da sem ji sčasoma ob bok na piedestalu postavila tudi druge jezike, vključno s slovenščino. Se mi zdi, da ne morem več delati takih "vrednostnih" razlik. Vsak jezik je bogat in izjemen in svet zase. Ob praktičnem delu z jeziki in dejanskem prehajanju iz enega v drugega pa se vse bolj zavedam te edinstvenosti in predvsem truda, ki ga vsak jezik zahteva, če hočeš z njim dejansko delati in ne le kramljati/brati/poslušati glasbe ... Tako da sem portugalščino in piljenje italijanščine pustila za enkrat pozneje, ko bom imela res kaj viška časa ...
OdgovoriIzbrišiPa ti? Dokazi pravijo, da si doma v sl., an. in nem. in to zelo okretno in spretno. Klobuk dol!
Moj ... najbolj osebni jezik je nemščina, sem namreč relativno analitičen tip in rabim tak bolj strog jezik, ki s svojo strukturo omogoča nešteto možnosti (npr. besedotvornih).
OdgovoriIzbrišiSlovenščino rabim za biti iskrena :-) in pa za raven razmišljanja ter jezikovnega odzivanja, za katerega je potrebno najmanj napora, torej predvsem za spontane odzive. Ker pa se poklicno cele dneve ukvarjam z njo, negativno vpliva na moje znanje nemščine :-) Ah ja, pa slovnica me kot jezikoslovko zelo zanima, je namreč krasno arhaična/drugačna/zahtevna/you name it v primerjavi z drugimi.
V angleščini sem izrazno zelo nerodna, govoriti ne znam sploh :-) /zadnja cvetka: Have you got a tisch for two? v restavraciji), pišem pa samo z veliko piljenja, vejic ne obvladam in tudi sproščena ravno nisem pri vsem tem, vendar me to ne muči preveč, ker jo poklicno uporabljam le redko, zasebno pa precej, namreč kot pasivna uporabnica (večinoma berem v angleščini, tudi avdio knjige rada poslušam, filmi pa so pri nas strogo sinronizirani) Angleščina je moj most fancy passive language, za katerega sem vesela, da sem se ga učila (je moj prvi tuji jezik) in se ga bom.
V srednji šoli sem imela 2 leti italijanščine, prekrasen jezik, vendar ga pozneje nisem jemala dovolj resno, da bi se ga učila naprej. No, razumem že še nekaj ...
Francoščino sem se šla učit, ker mi je bila že od nekdaj zelo všeč, potem pa se je našla priložnost na Delavski univerzi, saj je tečaj ob primernem času. Res nisem vedela, kaj me čaka, zdaj pa sem čisto razrajcana (sori, ma je res). Zelo me zanima slovnica, uživam, ko prepoznavam videz besed, pa vem, da bo pomen v primerjavi z angleščino malce "zamaknjen" oz. drugačen ... Čisto evforična ratam, če kakšen Francoz čez mejo razume kakšen moj stavek :blush: - skratka, krasen jezik obvladaš.
Portugalščina, španščina, švedščina so jeziki, ki me zanimajo, vendar se jih nikoli ne bom šla učit, ker je namreč moj talent za izgovorjavo ZELO omejen in ravno toliko, da mi znese približno spodobna nemščina (po 11 letih življenja tukaj), vse drugo pa je bolj tako tako (se pozna, da nimam posluha in sposobnosti ponavljanja za drugimi) - ti trije jeziki se mi glede izgovorjave zdijo še posebej težki.