sreda, 26. oktober 2011

Toi et moi

Že dolgo je tega, ko sem imela eno zelo francosko obdobje. Povezano s številnimi knjigami, ukradenimi jutri in nočmi, sanjami in pesmimi. Predvsem pesmimi. Tistimi tapravimi ... Ampak kako drugače je zdaj. Kako drugače dojemam vse te izpovedi, brez tiste ostre bolečine neuslišanega hrepenenja, namesto nje topla mehkoba. Ljubezen, pač.

8 komentarjev:

  1. Ja, seveda: če se francoščino naučiš kot mlada oseba, lahko z njo izvedeš romantično obdobje po svim propisima ... Weltschmerz, Angst, L'Amour.

    Zdaj šele vem, česa nisem imela, pa si zdaj tudi ne morem privoščiti več ... :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, če si še malo nagnjen k temu (=pretiravanju), še toliko bolj ... Jaz sem bila v enem obdobju tak pravi infatuation junkie - s fr, knjigami, pesmimi, določenimi osebki... Že malo preveč, bi rekla, vsaj glede slednjega. In me je včeraj, ko sem po naključju spet srečala Aznavourja, to prav razveselilo, še bolj pa, da ga lahko spet (drugače) poslušam. Priznam, da nič ne pogrešam tistih turbulentnih časov. Tako da mogoče niti nisi toliko zamudila (razen kakšne manjše depre ali njih serije... ). ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Oh, brez skrbi, depre smo imeli tudi na germanistiki (knjige & filmi) dovolj, za oblikovanje našemu času primerne osebnosti :-) :-( Tudi anglistika deloma ni bila ravno ... zadržana v tej smeri. Pravzaprav sem padla na ustnem diplomskem, ker namenoma nisem prebrala nekaj ameriških dram (Kdo se boji Virginie Woolf?) - ni šlo več.

    Po koncu faksa sem se zaklela, da ne bom nikoli več brala književnosti, pa je trajalo samo kakšno leto ali dve, da sem spet začela. Je pa res, da mi zdaj kot odrasli osebi bivše krvaveče srčece bolj hrepeni po res kakovostnem (književnem in filmskem) entertainmentu kot pa po pravi stvari :-)

    Sploh ne vem, zakaj sem kot mulka prebrala prav vse indijanace v knjižnici, pa nisem nikoli presedlala na SF, do pred kratkim. Science Fiction je vendarle eno od pomembnejših zrcal človeštva.

    A veš, da je ena od mojih najmanj priljubljenih fint, da ljudem ponudim prijateljstvo na Goodreadsih? Kar nekaj se jih je že prestrašilo in nočejo razkriti svojih bralnih navad, pa čisto nič ne pomaga, če razlagam, da je tako prijateljstvo bolj za zabavo in da ljudi ne presojam po knjigah, ki jih berejo. Res pa potem preberem kakšno knjigo, ki je bila mojim frendom všeč... Saj ne vem: hočeš biti moja Goodreads frendica (ali še vedno nimaš prav nič časa za branje)?

    OdgovoriIzbriši
  4. Goodreads ne poznam, ampak meni je to tudi zanimivo - vedno sprašujem, kaj drugi berejo! :) Časa je zmeraj manj, ampak berem pa, ha! Vsaj malo, no, da se popravim. Sem že razmišljala, da bi na blog vstavila tisti "dodatek" s knjigo, ki jo trenutno berem - edino precej dolgo to pri meni traja.

    Za ZF bo pa sigurno še malo dlje trajalo. Moram očitno še malo zrast (ker ne maram ne ZF knjig ne filmov).

    OdgovoriIzbriši
  5. You've got G-Mail! :-)

    Še enkrat obljubljam, da nimam nobenih skritih ali neskritih namenov...

    Ja, ZF v bistvu je za odrasle, včasih bolj, kot visoka književnost... po mojem skromnem mnenju. Za določeno obliko odraslosti, ki pa ni cilj razvoja vsake osebnosti. Pa da ti ne naložim preveč (kot vedno zadnje čase), bom morala kar na svojem bložnem vrtičku tole rožco posaditi in dati na ogled.

    OdgovoriIzbriši
  6. (V resničnem življenju vem, da zgoraj pred kot ni vejice, vendar sem na blogih veliko bolj ... sproščena in mi pravilnost ne znese vedno - ko da bi me ob vsej tej korektni pisni slovenščini podzavest silila, da naj se v zasebnih izjavah obnašam tako kot povprečen Slovenec. Vem, da pika v oči, če je to tvoj kruh in namaz na njem ... Bare with me. Bear with me. Ber with me. :-))

    OdgovoriIzbriši
  7. Čisto me je potegnilo v te knjige in spominjanje dobrih preteklih branj! :) Ampak se moram zdaj malo ustavit, sicer se mi ob vsem norenju hčerk po stanovanju poleg nereda obeta še kakšna buška ali kaj hujšega!
    Če si hotela na koncu napisat: beer with me > I gladly concur! :) Sproščenost je fajn, sploh na blogih!
    (čeprav napake ne grejo mirno mimo - deformacija - nisem tako alergična nanje, da bi vneto popravljala govorce/pisce (razen moža :P) in težila s tem, ker mislim, da je bolj pomembno, da se piše in govori, na vseh ravneh, kot pa da se pravilno piše vejice in tujke in kar je podobnega ...)

    OdgovoriIzbriši
  8. Jaz sem tudi ocenila cel kup knjig, ki sem jih prebrala v preteklosti, pa so se mi zdele pomembne :-)

    Se mi je zdelo, da ne težiš :-), vendar tudi sama svoje napake dobro vidim - včasih jih omenim, velikokrat pa tudi ne. Pri delu se čedalje pogosteje zatipkam, vendar vse skupaj itak še enkrat preberem, pa je. Na blogih pa bi včasih samo čvekala in nič drugega in potem to tako je :-)

    OdgovoriIzbriši