Ne, seveda
ni vse zraslo, to bi bilo tudi za nas vrtnarske začetnike že preveč kičasto. Ampak nekaj pa je, drugo smo že vrgli ven, prekopali grudo in zasejali na novo ... In to, kar je uspelo zrasti, zdaj veselo rodi plodove, ki jih mi še bolj veselo pobiramo. Predvsem jaz težko skrivam navdušenje, čeprav potem v (mestni) družbi izpadem resna kmetica, ko izlivam svoja čustva in evforično pripovedujem o svojih krasnih paradižnikih, bučkah, paprikah, skoraj melancanah in tem krasnem vonju po zemlji ...
 |
| Nekaj je zrastlo, na praznih kvadrantih pa so že zasejane nove dobrote |
 |
| Čisto naš bio-zabojček |
Poleg zelene sprostitve z motikco in med sadikami paradižnika (ja, ta občutno prevladuje in noro raste, čeprav ga je v začetku julija kar pošteno zdelala toča...) pa si večere pogosto krajšam z gledanjem, vsaj mimogrednim, najboljšega tv kanala - kuharskega, seveda. Čeprav že ugotavljam, da se oddaje ponavljajo, me največkrat uspejo navdušiti in pritegniti, predvsem zaradi preprostih, pisanih in hitrih receptov. In seveda nizozemščina! :D
Ampak šele danes sem se opogumila, da
nekaj pripravim čisto po predlaganem receptu kuharskega mojstra Rudolpha. No, ne čisto, ker moj avokado še ni bil dovolj zrel, krutoni pa so se mi zdeli že malo
over the top, ker je vse skupaj že tako dovolj bogato in nasitno. Pa lepo. In okusno!
Najbolj zabavno pa seveda
tole. Na srečo sem pripravo jedi tudi videla v celoti, tako da je tudi gugl prevod čisto ustrezal namenu (da me npr. spomni na podrobnosti, kot to da moram stisniti pol apna od zgoraj!). :D
V glavnem, živela domača zelenjava in novi okusni recepti! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar