"Do I feel lucky today?" No, ne samo danes, danes sem jo kar dobro odnesla, ampak ves teden mi visi na nitki ali jaz visim na nitki ali nekaj takega. Mislim, nič pretresljivega, samo vse sem si nagrmadila na kup, vede in nevede hkrati, tako pač je. Kot je pač tudi dejstvo, da zna biti, da iz prehlada ordinaris preidemo v kaj bolj gastroenterokulitičnega. Morda celo na letalu na seminar, kjer bom čisto zares govorila pred ljudmi, jaz kot jaz in ne kot glas koga drugega (in to pred odraslimi, strokovnjaki, akademiki). Aja, zakaj bi zboleli? Samo zato, ker je šel mož v službo. Vam povem, služba je hudo tveganje. Ker danes bolani ljudje ne ostanejo doma, ampak se raje na pol mrtvi privlečejo v službo. In potem okužijo še ves kolektiv, za bonus. Res smo daleč prišli ...
Kje si, inšpektor Callahan, da končno narediš red v tej naši deželi, v teh naših ljudeh?
Ni komentarjev:
Objavite komentar