torek, 23. junij 2015

Borovnična dieta

V resnici mi ni hudega, res ne. Imam srečo, da sem na zvezi z eno urno upokojenko, ki je pri borovnicah trikrat prej kot jaz. In že komaj čakam, da jih bom šla enkrat pa res lahko nabirat, sama, z otroki, kakor koli. Ampak letos ne gre. Jih pa z veseljem jemo. Živeli antioksidanti!


Pita s krhkim testom in nadevom iz skute in borovnic - brez jajc


Bananin veganski kruh z borovnicami


 


Najboljši zajtrk

10 komentarjev:

  1. Odgovori
    1. Na glas in na vsa usta, vedno! :) pa zgleda, da bo levičar ;)

      Izbriši
    2. Edino prav :) Ja, sem opazila in sem pomislila, kako so jih nekoč mučili. Še sreča, da so tisti časi mimo.

      Izbriši
    3. Dobrodošel v naši izbrani družbi, I! :)

      Izbriši
  2. A, doma imate torej najmanj eno osebo, ki ve, kako se pravilno jejo borovnice. Super!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Z veliko packanja, saj, a obstaja kak drug način? :)

      Izbriši
  3. A ta tvoja upokojenka dostavlja kaj tudi v druge konce Slovenije? ;) Že samo ob foktah vriskam kot I ...

    OdgovoriIzbriši
  4. :) pridi naslednji teden, greva lahko malo na lov (če bo še kaj ostalo kje …) ;)

    OdgovoriIzbriši
  5. Jej, mi jih letos pa kar sami nabiramo, ampak potem mi jih je kar škoda uporabiti. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sem videla, pridni! Mi smo imeli zadnja dva tedna divje, zdaj pa ne vem, če so še kje, me zelo matra, bom šla>bomo šli po mojem nekam višje preverit, če se jih še da dobit :)

      Izbriši