sreda, 3. junij 2015

Vredno je

Uspelo je! Včeraj smo z vrta prinesli večerjo in posladek in, o moj bog, ta občutek, da si sam pridelal, da je zelenjava še pred eno uro rastla v zemlji, zdaj jo imaš pa v skledi, je zmagovalen (ok, vem, večino je opravila narava… ;)). Ja, letos sem že malo obupavala, najprej zaradi pomanjkanja časa, potem preobilja polžev, potem vremena in spet polžev, a sem pomanjkanje časa že omenjala? Ampak naposled sem - tako kot v večini situacij, ki me v zadnjem času doletavajo - globoko zavzdihnila, večkrat, izklopila panično-kontrolorski del možgan in se odločila čakati. No, odločila je pretiravanje, ker v resnici mi pač ni uspelo iti na vrt in raje nisem razmišljala o vseh črnih scenarijih. Zaupala sem, da se bo nekaj izcimilo, tako ali drugače, ali bom vrt pretvorila v gojišče polžev ali bomo pa še mi kaj imeli od zelenjave, ampak na eni točki, se mi je zdelo, da tako ali tako ne morem zmagati v tej tekmi in da je bolje, da se prepustim. Saj ni tako, da bi bila življenjsko odvisna od tiste solatke in bučk. Če bodo, bo krasno, drugače pa … več sreče drugo sezono. Skratka zen.

In delovalo je. Vrt je še vedno poln živali in plevela, a tudi posejane rastline so še tu. Malo ali veliko, pustimo to ob strani. Raste! 


Solata, rukola, redkvice, bučna semena in trdo kuhano jajce
Ena v usta, ena v kozarec, dve v usta, ena v kozarec … polna usta, poln kozarec!

3 komentarji:

  1. BRAVO!!!
    In gozdne jagode imaš na vrtu?

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, Techka, lani mi je mama dala ene par sadik in so se itak zelo hitro razrasle, tako da jih je zdaj za eno ornk gredico, pa še zelo obrodijo, smo jih zdaj že tretjič pobirali, pa še jih bo! :) Jih moram zdaj počasi začeti omejevati in trgati tiste poganjke ...

    OdgovoriIzbriši