Uvod: Možgan je čuden tič, najbolj si zapomni tisto, kar ni bilo tako, kot sem mislila, upala, vse tisto, kar je preseglo pričakovanja, me razveselilo in osrečilo, pa je treba ponavadi prav na silo iskati po zavitih labirintih spominov. Z leti sem sicer razvila posebno strategijo za "hitro obdelavo" negativnih čustev in spominov ("gremo naprej"), a vseeno se mi zdi fina ideja, da bi posebej poudarili vse tisto, kar je lepo in kar nas osrečuje. Menda smo veliko bolj zadovoljni, če vsak dan vsaj deset minut (pred spanjem ali takoj zjutraj) razmišljamo o tem, za kar smo hvaležni. Skratka pozitivne misli rodijo pozitivne misli. Zato bom v 2016 tudi jaz vsaj enkrat na teden pozitivno ožičena in tu napisala, kaj me je osrečilo.
***
Takoj po novem letu me je M-jev dedek, Ata, osrečil s polno vrečo rožmarina. Takega dišečega, močnega, tapravega, pa čeprav ni poletje (je bila pa jako čudna zima do novega leta). Tako sem čez nekaj dni smukala rožmarinove vršičke in se utapljala v omamnem vonju po morju. Srečna. Sredi zime! Ne le zaradi rožmarina, ampak tudi zaradi dobrih src in delovnih rok, ki so pridelale čudovito endivijo/radič/ohrovt in nam jih podarila, da smo tudi sredi zime uživali sveže vitamine, skoraj občutek poletja. Malo je potrebno!
 |
| Za mamo Ano <3 |
Res, malo je potrebno. Že to, da imaš še očeta. Ma čakaj malo, očetov dedek? Menda ja ne?! :)
OdgovoriIzbrišiEh, ne, skvačkala... možev dedek, pradedek od malih. Žal ravno pred dnevi izgubili prababico, ki je vedno tako skrbela za ta rožmarin ... :(
OdgovoriIzbrišioooh, lepo, rožmarin ... za čuda mene ne spominja na morje (zakaj neki :-), temveč na kuhanje (zakaj neki:-)
OdgovoriIzbrišihihi, ja, nepogrešljiv v kuhinji! :) mene spominja na eno točno določeno morje, ko sva šla s takrat še fantom :) na en mini krasen otoček, kjer je rožmarin rasel vsepovsod! dobesedno! ko si nekje sredi niča odprl vrata avtomobila v vročini, je kar puhtelo od tega vonja in sem bila čisto začarana: kot bi se zbudila v nekih idiličnih sanjah! ;)
OdgovoriIzbriši