Zima

A veš tisti krhki suhi list, ki ga vsaka sapa dvigne? Ki ga vsak po mili volji brca v levo in v desno? Si se mimogrede zlomi, prelomi, zdrobi? Včasih ga kar energični sunek vetra v soncu ponese v višave in se dvigne prek vseh in vsega, kot da je spet živ. A naslednji dan vetra ni, tudi sonca ne. Je samo rezek mraz, ki grize v lica. Odrveneli prsti, nos, srce. In suho listje, ki se drobi pod bezljajočimi koraki.