Dejstvo 1: Kava je moja prva in najstarejša ljubezen. Pri 11-ih ali 12-ih letih je bilo v šalci več mleka, njegova količina pa se z leti in izkušnjami seveda manjša. V študentskih časih je bilo polnjenje kafetjere prvo jutranje opravilo - res! No, v resnici sem se v najboljših časih izmenjevala s cimro, enkrat ena drugič druga, seveda pogosto tudi kar dve kafetjeri hkrati, normalno.
Opažanje 1: V blaženem stanju me je telo poskušalo prepričati, da lahko pijem še kaj drugega in ne ravno kave, a si vsaj ene kave (z malo mleka) na dan nisem pustila vzeti.
Dejstvo 2: V kafetjero ni dobro dajati prefino mlete kave, ker se potem vse zabije. Preverjeno. No, zdaj imamo novo kafetjero in kava spet pride gor vsa in je božanska. Aja, pa po novem imamo tudi mlinček in sveže mleta kava je res neprimerno boljša osnova za dobro kavo. Edini problem je, da bo menda kave Dante's Inferno kmalu zmanjkalo. Na srečo je domači kavomanijak št. 2 že ugledall novega dobavitelja, še cenejšega (pa še nekaj v smislu free trade in to).
Opažanje 2: Že nekaj mesecev se v domačem logu veliko bere, posluša, gleda in govori o kavi in načinih priprave in najboljši možni kavi, ki jo želimo sproducirati doma. Glede na dejstvo 2 sem jaz že zelo srečna in vesela in si kaj več niti ne želim. Res. Še najmanj si želim kakšnega večjega (gradbinskega?) posega v kuhinji in preurejanja vodovodne napeljave. Tudi če bi s tem naredili primerno dobrodošlico tej lepotički
Sicer ne razumem nemško, ampak z njim se strinjam!
Čeprav moram priznati, da me pogled na to barvo in zamišljanje teh vonjav skoraj malo vzburja (ni zastonj espresso-porn...)
