No, saj niste mislili, da bomo kar nehali jesti kruh? Sploh pa ne pa takih finih praktičnih recepturah, kot sem jih bila takrat deležna od svojih (z)vest(n)ih komentatork (ok, priznam, blog imam zato, da lahko sprašujem, kar se mi ne da iskati po googlu, ker je preveč mnenj, idej, receptov). Deluje, posebej tisto počasno kvašenje (v resnici pozabiš, da si kar koli kam dal) in bogat okus, ki ga potenciramo še z začimbami (ja, celo kumina se je že znašla notri, saj pravim zarečn kruh), že zmanjšanje količine kvasa je pripomoglo k boljšemu filingu, zaradi boljše adaptacije tamalih pa še vedno dodajamo malo manj težke (zatežene) moke. Zadnjič je tavečja komentirala: "Ja, ta je kar dober, čeprav ni okusen." In poceni Emo lonec je zakon. Živel kruh (tudi če ni vsak dan)!
