Ne morem, da ne bi

Ker me nekateri že sprašujejo in je treba pred poslabšanjem vremena in posebej za vse, kar sledi, objaviti tudi takšne sončne fotke. Vsi, ki niste uspeli/utegnili/mogli iti na dopust na morje in vas morske fotke iritirajo, mirno preskočite. Razumem!

V glavnem, mi smo se imeli nadfino. Samo en dan nam je malo vreme zagodlo, kar pa je bilo kot nalašč za malo kolesarjenja. Sicer pa veliko plavanja, potapljanja, skakanja s pomola (not for me, of course!), veslanja, kolesarjenja, branja, igre, teka, v glavnem ni da ni. Ko tako pomislim, se mi zdi, da smo bili na morju vsaj dva tedna, če ne celo več, hehe. Apartma, najden tik pred zajci, je bil zelo nobel, ne predrag in zelo blizu morja, na mirni lokaciji, z ne preveč drugimi dopustniki. V glavnem, milina. Morda celo bolje kot na robinzonu, ker tam ne bi mogli kolesariti, pa še cesto so skoraj do konca zabetonirali, tako da je tudi tek po tistih koncih bolj muka kot veselje (no, razgledi odtehtajo, to pa). Pa nadkul se mi je zdelo tudi to, da smo se veliko vozili po poti, kjer sem pred sedmimi leti v vozičku porivala prvorojenko, zdaj pa nas je bilo že pet! Na otoku in ob tej cesti se razen tistega betona ni prav veliko spremenilo, zaenkrat še uhaja masovnemu turizmu. Upam, da še dolgo! Znabiti, da pridemo po še…

Njega nisem uspela slikati v vodi, je bil pa prava atrakcija, najjaći plivać ;)

tokrat naša uvala na severni strani otoka, levo nad šavjem… ps: veslala do otoka skrajno desno

v ozadju Kornati

robinzonske lepotičke v jutranji bonaci

del betonirane poti, ki sem jo prilično preklela na enem daljšem jutranjem prehitevanju sonca

Pa smo le šli :-)

Počitniške dejavnosti

Ne gre drugače, tak čas je, da se vse vrti okrog počitnic. Naši dve taveliki sicer ves čas sprašujeta, kdaj bomo že šli na morje, na trenutke že čisto obupano, ali bomo SPLOH šli na morje? In težko, težko jima je dopovedati, da je avgust za vogalom in da ja, pridemo tudi mi na vrsto. Na srečo mali še ne artikulira tako dobro, če bi v triu zganjali tale teror bi bilo pa res že prehudo …

V glavnem, v pričakovanju tapravih počitnic (ker brez morja ni nič, dd) iščemo nadomestke oz. "zamotke", da otroci pozabijo, da je vroče in da še niso na morju. O tem, da smo večjo za en teden poslali na enotedenske počitnice v enega od CŠOD, sem že pisala. Potem je (in še bo) nekaj dni preživela pri nonotih, kjer ima dovolj velik poligon za vse športne dejavnosti tega sveta. Trenutno so in:  vrtenje hulahop obroča, skakanje s kolebnico, odbojka, badbinton, igranje violine malo manj … Nova letošnja pridobitev na rodni grudi je tudi xxl viseča mreža, ki nas je vse zasvojila, tako da že delamo sezname, kdaj je kdo na vrsti za koliko časa… 

V tej vročini nam je vmes dobro padla ena bitka z vodnimi baloni. Pa malo solo časa z eno in drugo, enkrat na vrtu, drugič v nakupovalnem centru (po službi, jbg), malo zaupnosti, veliko hihitanja, obvezen sladoled. Pa obvezno poletavci poletno branje, ki se mu letos ne želim odpovedati niti sama, čeprav imam včasih branja črk dovolj, veliko raje me vleče k zvezdam, a nov ritual večernega branja dela čudeže in me spet vrača v en tak ritem, ki zahteva rednost, sicer padem s tečajev…

Ampak v resnici si ne želim ustvarjati vtisa nenehnega lunaparka. In nujno se mi zdi, da tudi in zlasti v poletnih časih otroci ohranijo tudi dolžnosti in obveznosti, ne samo luksuza in žura. Kdaj, če ne med počitnicami, izveš za točno število zelenih rastlin, ki jih je treba zalivati? Kotov, ki jih je treba očistiti pajčevin? Tudi to sodi k počitniškim dejavnostim, a ne? 

Družinsko kampiranje

Prejšnji vikend je bil z ultravisokimi temperaturami kot nalašč za pobeg v hribe in končno smo se tudi opogumili in stestirali, kako bi se kampiranje obneslo pri nas oz. mi s kampiranjem. Ne da smo tako fini, ampak dokler ne poskusiš, ne veš, da se da z minimumom izjemno uživati. Posebej če naletiš na krasno vreme in ponoči zvezde in podnevi hribovsko sapico in otroci lahko brezksrbno v taki ali drugačni opravi ali brez letajo naokrog in še kaj.

Ugotovili smo, da imamo v resnici kar nekaj opreme, ali je optimalna ali ne, niti ni pomembno, če greš kampirat za kak dan ali dva, že malo potrpiš, itak je bistveno, da se imaš fino, če si v dobri družbi pa je itak že cela zmaga.

V glavnem, izšlo se je dobro, tudi z dvema basic šotorčkoma in tremi divjimi jutranjezgodnjimi otroki, ki so prvo jutro skokodakali ob prvih obrisih svetlobe in skoraj zbudili ves kamp in dvema kolesarjema, ki sta že sredi vročine zagrizla na Log pod Mangrtom, štirimi (pogojno petimi) nagimi ritami, ki so veselo brodile po vodi, čeprav je imela največ 13 stopinj, dvema mamicama, ki sta si uspešno predajali skrb nad "drhaljo" in izmenjali marsikatero pametno, predvsem pa prenekatero mrzlo (piksno) khm. Odlične vrste oddih. Še ponovimo! :)

Vikend s prazniki s počitnicami z vikendom … uf

Še dobro, da nisem v službi, ker so bili pretekli dnevi čisto predivja mešanica vsega, da na koncu res nisem več vedela, ne samo, kateri dan je, ampak niti tega, kje se me glava drži. Ni pomagalo niti to, da sta bili veliki dve na počitnicah pri noni. Itak, je treba izkoristit vsako uro, malo sem in malo tja, zemlja kliče, sadike so že skoraj prerasle lončke in zdaj, ko se je na nacionalki izpela "moja" prva danska nadaljevanka, sem se morala spet zadovoljiti z Američani (imho, si prvi zaslužijo boljšo oceno, ampak tudi drugi se ne šalijo, prva sezona je bila top). Divje in umirjeno. Fino.

Po-dopustniški preblisk

Letos dopust ni bil ravno brezskrben, ker sem pustila eno reč za dokončat. Ker so nas napadale ose in je bilo treba ves čas pozorno gledati pod noge in v vilico in globoko dihati in se umirjati. Ker imam tednom nosečnosti primerno bujno domišljijo in kar nekaj bolj ali manj vztrajnih lažnih popadkov (ali ima služba za hitno pomoć tudi kak čoln, ki te lahko prepelje čez kanal, ali bi pač rodila kar tam na otoku, po robinzonsko, kot se za robinzonski dopust spodobi?). Take in podobne so mi švigale po mislih, pa jih nisem niti upala izustiti, da ne omenjam norih sanj.
Ampak kljub temu je bilo vredno. Vsake minute in osjega pika.

Zdaj grem pa nazaj v drugače brnečo realnost, napolnit še en stroj perila in se poskušat prebiti čez elektronsko pošto.