Smo hodili in tekli za Ruth

Od petka do nedelje je na Bledu potekal že 3. tek in pohod v spomin na Ruth Podgornik Reš in ker se mi še vedno oči orosijo, ko pomislim, kako super ženska v vseh pogledih je bila Ruth, sem že lani rekla, da pa želim enkrat it tole odtečt. Tako smo si naredili izlet in bili družinsko aktivni.

Jaz sama, v tekaških copatih, preostali pa skupaj peš, no, tamlajši v nahrbtniku. Ker si domišljam, da letos nisem več začetnica (khmkhm), sem rekla, da kak krog bom pa že zmogla, sicer bom pa malo hodila, pa itak ne bo konec sveta, čeprav se mi je še lani to zdelo nedopustno. Z malo več kompliciranja pri odpravljanju in pakiranju (ker smo imeli še kolo za M-jev nedeljski podvig na morju) smo se v miru in počitniško navdahnjeni pripeljali na Bled, za piko na i nam je pa še sonce posijalo. Otroci so z malo spodbude in veliko prigovarjanja uspeli priti okrog jezera, nekje na polovici smo se srečali, ko sem šla že drugi krog (itak!) in tamalidve sta bili tako veseli, da je bilo vredno, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega njihovega vriskanja in prešernega smejanja. Za drugo leto sta se že javili, da bosta tudi onidve vzeli superge in malo odtekli z mano (no, pol kroga, je rekla ta starejša ;).

Res moram naštudirat poze za fotografiranje med tekom ...

V resnici je bilo seveda fino (počitnice 2)

Počitnice

Ko je v vodo padlo eno predvideno izobraževanje (Tenerife, šmrc), sem vedela, da si bom vseeno privoščila dopust in počitnice. Konec koncev imamo zdaj šolarko, dopusta pa še lanskega precej, zakaj ga torej ne bi izkoristila, kot je treba. No, nisem vedela, da bodo otroci prav med počitnicami znova "zboleli", ena viroza ali kaj, nič vročine, le grd suh kašelj, najprej čez vikend pri starejši, potem pa kot domine, vsi trije. 

Pri mlajših dveh me seveda skrbi, da se ne bi spet vseskupaj v bronhitis sprevrglo, zato silim inhalirati, nalivam s čajem, vodo, kuham juhe, nastavljam piskre kamilic v sobo in poskušam ne biti preveč črnogleda. Kar seveda ni lahka naloga, ko pa se nam vsak tak "prehladek" zadnje čase sprevrže v vsaj nekajtedenski avt.

On a lighter note, prva semena so že vzklila: češnjev paradižnik, jajčevec, paprike, pa seveda manj zahtevna blitva in špinača … juhu, nova vrtna sezona je tu! Letos malo bolj načrtno in poskusno nekaj rastlin že prej, da vidim, kako se obnese, predvsem za na balkon, na vrtu itak ne morem "prehitevati". 

Tudi fotografij začasno ni. Ker so baterije v fotoaparatu vedno prazne, ko bi ga rabil. Ker je pametni telefon izgubil razsodnost in se začel, priklopljen na električno omrežje, prazniti namesto polniti. Nadomestni telefon ima čisto preveč omejene zmogljivosti, tako da me znova čaka premlevanje in primerjanje in v končni fazi nakup novega. Eh. 

Vse mi je odveč. Očitno tudi počitnice in "lenarjenje". Na srečo so vsaj Evini odvečni zobje končno izpadli.