Te roževinaste telesne tvorbe so cel hudič, vam povem. Pustimo tiste, ki naj bi jih na bolj ali manj boleč način redno odstranjevali, posebej zato da se nam udje poleti gladko svetijo (ker?) in se za trenutek osredotočimo na naglavno roževinasto okrasje. Antropologi menda "menijo, da so dolgi lasje posledica sekundarne naravne selekcije in je njihova funkcija večja privlačnost posameznika. Dolgi, zdravi lasje naj bi tudi kazali na zdravje posameznika" (tu). Khm? Jaz sem nekaj mesecev načrtno pustila lasje pri miru, dobesedno, ker mi je ob kakršnem koli dotikanju ostal šop v roki in me je resno zaskrbelo, da bom postala plešasta, poleg tega pa ne maram videti las naokrog, ne na obleki, umivalniku, v kadi, nikjer. Zato že dobrega pol leta "furam" čop/figa stajl. So (not?) 2014!
In zato, ker obisk pri frizerju predstavlja tiste vrste stres, ki se mu raje izognem kot ugriznem vanj. Ker se mi zdi drago (sploh ko pomislim, kako hitro se kdo usaja čez moje urne tarife) in ker bi po mojih izračunih potreboval vsaj 3 ali 4x mesečno tovrstno obdelavo, če bi hotel biti res urejen, pri kratkih laseh verjetno še pogosteje. Zato sem, takrat ko se le spravim k frizerju, ena od tistih tečnih strank, ki reče, da bi tako nezahtevno frizuro, ki ne rabi sto let feniranja, navijanja, oblikovanja in ki bo zdržala dlje od enega luninega cikla.
V domačem kraju sem preizkusila kup ponudnikov, zaenkrat pa me najbolj prepriča moj stari frizer, ki, se mi zdi, dobro začuti kake vrste lase imam, kakšno oblike glave/obraza in je do sedaj edini, ki je vedno zadel z obliko/dolžino in me po njegovem obisku ni prej ali slej začelo tesnobno stiskati v prsih zaradi obžalovanja.
Ampak zdaj sem že tam čez. Lase skoraj v celoti lahko spnem, kar v poletnih dneh ni nezanemarljivo, prav tako predstavlja precejšnjo prednost pri športnem udejstvovanju. Po drugi strani, so ravno iz teh dveh razlogov kratki lasje nadvse prikladni. The shorter the better. In potem spet lahko kolebam in se odločam. Vem, da lasje hitro zrastejo, ampak ne meni. Nazadnje sem imela tako dolge pred 5 leti, pa se nisem nikoli v tem času prav zares na kratko ostrigla. Mogoče pa bi vseeno morala. Dragi, ki mi je v obdobju rasti in dvoma ves čas zatrjeval, da sem mu bolj všeč z daljšimi lasmi, mi je zadnjič navrgel, da se bom verjetno kmalu šla ostrič in da je tudi to ok. Res? Oh, decisions decisions …
Ko vidim tole ali pa tole, mi je jasno, da je to to in da si ženske zaslužimo vso svobodo tega sveta, predvsem lasno. Po drugi strani pa imam zdaj končno dovolj dolge lase, da si jih lahko spnem z najljubšim srednješolskim "suvenirjem", sponko, ki sem jo kupila na enem izletu na Poljskem in me vedno spravi v dobro voljo. In speti lasje so ful šik in primerni za vsako priložnost. A ne? A ne!
