Jajca od torte, praznovanj & co

Ja, glede na to, da se že od novega leta (ne) ukvarjamo z načrtovanjem rojstnodnevne zabave, je seveda ob dnevu D, ki je tudi tokrat (spet) slučajno sovpadal z jajčnimi prazniki, vse izbruhnilo na plano.

Če boste kdaj imeli kakšnega 7-letnika, ga nikarte na sprašujte, kaj želi imeti na torti, ker je to zanj prehudo vprašanje. No, vsaj naša se je s tem čisto preveč trudila. Celo tako, da je vsak dan našla nov motiv. Je pa vsaj okus ostal konsistenten - to, kar ima rada že od vekomaj - vanilija.

V resnici niti ne vem, zakaj sem jo vprašala, kaj si želi. Ne gre za neko demokratizacijo vzgoje ali pretirano ugajanje, ampak samo za misel, da je pač že tako velika, da morda lahko sama pove, kaj si želi. Velika napaka. Velika punca že že, ampak glede na to, da je okrog tega praznovanja zganjala tak pomp (in že tako dolgo!), je očitno bil to pretrd oreh za njeno zdaj itak že tako ali tako brbotajočo glavičico. Tako je bila na sam dan d izjemno razočarana, če se milo izrazim, nad čisto spodobno okrašeno vanilijevo torto s čokoladnim napisom in okraski, čeprav smo ji prej večkrat povedali, da je ta torta samo za družinsko praznovanje, da bo šele za praznovanje s prijatelji (ki smo jih uspeli omejiti na 6 - celo brez pretiranega trmarjenja) dobila tisto res "pravo" torto (s tigrom, ne, konjem, ne mačko, ne zmajem, ne, dinozavrom, ne, veterinarjem (?!), ne, tigrom, takim z ostrimi zobi …).

V glavnem, čez slab teden ponovimo vajo, poskušamo ne zmrzniti pred opevanim fondantom in celo v pičle dve uri se je rodil tiger. Tak mali tigerček, ampak z dvema ostrima zobkoma, da ne bi bil preveč otročji (ker pri sedmih si že na pol odrasel, a ne). V glavnem, izšlo se je, njen komentar je bil širok nasmeh in pripomba "Sam je smešen, veš?" Tudi zabava se je v krogu devetih prav neverjetno lepo izšla, z malo vreščanja, veliko hihitanja, lovljenja (mdr. tudi zaklada in žoge), in tri urice so nam minile kot bi mignil. Čisto zares. Ampak res pa je tudi, da bi verjetno v 3h24min že prišlo do kakšnih izpadov, prerekanja in cepetanja (iskreno, smo bili vmes tudi že parkrat blizu, ampak to pripisujem izključno dekliški družbi).

V glavnem, lepo smo praznovali. Naša velika mala je dobila novo kolo, tako na predstave, ki si ga je že zelo želela, in zdaj je še hitrejša in že z atijem vozi v hrib (dokler se ne ustavi in gre raje peš). V zadnjih treh mesecih se je naučila vseh črk, piše, zdaj že stavke, in bere. Cele stavke. Knjige. Računa do 20. Na plus in na minus (čeprav me je sveto prepričevala, da lahko pozabil na seštevanje, ko so se lotili odštevanja). Jutri končajo s plavalnim tečajem, ki se ga je malo bala, češ da je pozabila plavati, pa seveda ni. Menda zdaj že suvereno mrtvaka in celo kravla. Ha! In violino igra že na vse prste in se ji to silno fino zdi (celo lestvice!). Če se zbere, jo je prav lepo poslušati. Sicer pa rada zbira zvezdice in podpise na raznih seznamih (branje, pisanje, zdrave navade), tako da je začela celo pometati, pospravljati in zlagati nogavice. Prostovoljno! ;)

Ja, raste, tale naša mala renčeča tigrica! :)