Še o jajcih

Očitno je aprilu namenjeno, da je za nas mesec jajc, tako in drugače … Končalo se je s pregledom pri alergologu, ki je pri najmlajšem potrdil alergijo tako na beljak kot na rumenjak. Pa so šla idilična sobotna zajtrkovanja z mehko kuhanim jajcem! :-(

No, verjetno se tej naši tradiciji ne bomo čisto odpovedali, bomo pa morali najti en ustrezno zanimiv in okusen nadomestek za malega požeruhca, ki je sicer nadvze užival pri jajčkih, tako da naloga res ne bo lahka. A kar je treba, je pač treba. Naredim to in še kaj, le da bo ostal bolj zdrav in da bo manj teh dihalnih težav, s katerimi imamo v zadnjih dveh letih čisto preveč opravka.

Če sem že prej natančno brala deklaracije in gledala predvsem vsebnost sladkorja v živilih, bom zdaj še bolj pozorno brala tudi sestavine in morda znova začela več peči doma (ker iskreno povedano, zadnje mesece nimam pravega navdiha, razen pri kruhu). In čeprav sem vedno malo zavijala z očmi ob takšnih prizorih, bom zdaj tudi sama postala tista tečna mama, ki otroku ne dovoli jesti vseh tistih dobrot, ki si jih podajajo zunaj na igriščih in pakririščih, pa na druženjih in praznovanjih. Ker je še tako majhen, da pač ne razume, da nečesa ne sme oz. ni dobro zanj, ga bo ob takšnih trenutkih najbolje kar odstraniti oz. nas kolektivno odstraniti, da bo lažje ali kaj. 

Kakor koli, ko smo odhajali iz ambulante in sem prebirala navodila, sem pomislila, kakšno srečo imamo, da živimo v EU, kjer imamo vse tako super označeno in se bomo lahko res izognili kritičnim izdelkom. Zdaj to še bolj cenim, tako da očitno res ne razumeš in ceniš vrednosti nečesa, dokler se te osebno ne dotakne/prizadene... Počasi se bomo navadili in sčasoma upam, da se tudi njegov organizem znormalizira (zraste!) in da vse skupaj izzveni. Nas pa tako ali tako čaka še en pregled z obema najmlajšima in čisto možno je, da se bo pokazalo še kaj. No, zaenkrat si Pablo lahko še oddahne.