Vse v razmaku par dni. Če smo velikonočno pirhanje in potičkanje lepo preživeli, je rojstnodnevna zabava za starejšo po razposejenemu norenju in za naše stanovanje množičnemu druženju proti večeru prešla v prizadevanje, da bi trebušček mlajše zadržal vsaj kakšno kapljico vode. Ni šlo za prenažiranje s pirhi, potico ali torto, na delu je bil zlovešči virus in izčrpanost sta uspeli pregnati šele dve "flaši" infuzije na Infekcijski kliniki. Spet en čudno "pester" podaljšan vikend.
Lepo je bilo, veliko smo se smejali in klepetali, potem zaskrbljenost in žalost, zdaj pa samo še upanje in čakanje, da drobižek pride nazaj v domačo oskrbo in da nam ostanejo samo še lepi spomini, ko naložim rojstnodnevne fotografije na računalnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar