Še malo o našem (ne)zdravju

Še vedno smo tam, kjer ni muh. Krastice se suše, ampak preventivno vrtec še ne pride v poštev, tako ali tako pa smo še vedno na bolniški zaradi mlajše (izmenjaje mož in jaz, ker je seveda izpitno obdobje in teh obveznosti ne morem kar prelagati v nedogled).

Po tem, ko sem sama zbolela in je naslednji dan starejša dobila izbruh noric, sem samo čakala, kdaj se bo kaj razvilo pri mlajši. Nekaj vročine je bilo, ampak kratkotrajno, ne prehudo, zdravnica je rekla, da nima vnetega žrela in da se bo gotovo čez nekaj časa tudi pri njej pojavil izpuščaj. No, čez nekaj dni spet vročina, spet k zdravniku, tokrat opazi pordelo uho in začne z antibiotičnim zdravljenjem (lokalno, v uho). Po treh dneh je vse v redu. Ker otrok menda še vedno nima vnetega žrela, tudi na prigovarjanje (res nehipohondričnih) staršev zdravnik ne odredi brisa na streptokok. Po dveh dneh otrok še vedno ni čisto ok, na obisku izkoristim gužvo in taščino dobro voljo, da še ona pogleda uho, ko zgroženo ugotovi, da uho še ni pozdravljeno in da to gotovo ni samo uho, saj je vsako vnetje ušesa povezano z žrelom. Ker je vikend in ne želimo zabijati časa na urgenci (in ker otroku na videz res ni nič), uredimo takojšen odvzem brisa, ki potrdi že vsaj enotedenski sum - angina je, potrebno je antibiotično zdravljenje.

Dobro nič hujšega, zdaj vemo kaj je, zdravimo, ampak vseeno si ne morem pomagati, da ne bi bila malo jezna. Dvomim, da bris ne bi že zdavnaj pokazal streptokokov, saj se v zadnjih dneh ni mogla nikjer okužiti, saj smo večinoma notri, zunaj se držimo stran od drugih ljudi, otrok, streptokoki pa tudi menda ne preživijo zunaj na zraku, ampak se prenašajo z neposrednim kapljičnim stikom. 

Še vedno ostaja odprto vprašanje noric, ki se lahko pojavijo v naslednjem tednu ali dveh (inkubacijska doba je tudi do 21 dni). Pa vprašanje angine pri starejši, katere imunski sistem je zaradi noric gotovo zelo oslabljen. Se tolažim, da bo čez tri tedne gotovo že vse mimo. Pa še na morju bomo. In morje zdravi vse.