Ne morem verjeti, da je že 20. teden mimo!
Ok, nazaj k temi. Prejšnji teden sem se znašla v hecni situaciji. Prek bolhe sem za nekoga drugega nekaj kupovala/prevzemala in se malo obotavljala, kje naj bi se ta prevem jel zgoditi. Saj veste, neznanec, čudni momenti, kaj če artikel ne bo deloval, moram imeti možnost vtakniti kabel v eno vtičnico, a bo varno, če ga povabim domov, kaj pa če je kak psiho? V glavnem, kup vprašanj. Na koncu se vseeno zmeniva tako, ker prijazno pristane na "dostavo na dom" in mi v bistvu s tem zelo olajša življenje in krmarjenje med vlakom in vrtcem in retrogradnim Merkurjem. Saj po telefonu je deloval prijetno.
In potem skoraj dveurni pogovor. S še ne dvajsetletnikom, ki ima že več let delovnih izkušenj, si sam služi denar, ve, kaj hoče oz. česa noče v življenju, ne išče bližnjic, se ne boji neuspeha, se zaveda omejitev, zna izpostaviti prednosti. Brez bahaštva. Uau! Še zdaj ko se spomnim, se mi naježi koža. Že dolgo nisem videla/slišala tako zrelega razmišljanja mladih. Še je upanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar