Mogoče ta isti velja tudi za 20. teden, ne vem, vem pa, da sem strašno vesela, da je na obisku veliki brat z ženo in sinkom in imamo take zabavne pogovore in se delamo norca iz sebe in je vse tako zrelaksirano (love them Asians!) in vse je ok. Sicer nisem niti približno toliko z njimi, kot bi si želela, ampak malo je bolje kot nič, a ne?
Podobno kot se mi strašno kul zdi, da je moj dragi mož zadnje deset dni precej več doma kot sicer, pa čeprav sedi za svojim računalnikom, obdan s kupi knjig in samo sem ter tja kaj zavpije in pokomentira in se hoče na glas pogovarjati o svoji rdeči niti. In tako večinoma sediva vsak za svojo mizo, obdana s svojim kupom knjig, vsak v svojem svetu, a vsaj za kak bežen vmesni trenutek skupaj, ob kavi, kosilu, koščku čokolade. In je lažje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar