Silver lining

Imam ga. Prvi siv las. In to tak dolg, prav na sredini glave. Buhuhu. Ne, ni tragedije in tudi nisem še tekla do drogerije po odlično prekrivno barvo v peni z vgrajenim balzamom in 3D odsevi. Verjetno tudi ne bom. Čeprav so mi lasne barve zanimive in prav gotovo polepšajo naglavno okrasje, ampak jaz se tega ne grem. Prvič, ker mi je predrago, drugič, ker se mi zdi škoda dodatno kemijo kamor koli vtirat ... Tretjič, ker so sivi lasje - ja,  tudi na ženskah - tako zelo šik! :)
Ja, staram se. In k frizerju moram.

Res je prišel svet' Miklavž

... je zapela starejša na prvem nastopu v glasbeni šoli. In seveda je Miklavž zvečer oz. ponoči res prinesel darilce za pridni punčki, mandarine, malo čokolade, žabe za mrzle zimske dni in drobne igračke. Mama pa sem bila po dveh neprespanih nočeh najbolj vesela "miklavževe" odpustnice iz bolnice ... Pri dobrih možeh se želim tako nepreklicno, prosim, hvala, abonirati na velike doze zdravja. Bi šlo?

Prednosti povezanosti?! Z golobi bi bilo lažje ...

Ok, malo bom spet porobantila, čisto nezvezno in preveč v afektu, če ste preveč dobre volje in si je ne želite pokvariti, preskočite!

Zadnje tri tedne se ob pomoči dveh kolegic pospešeno ukvarjam z organizacijo okrogle obletnice mature, na katero je vabljenih 36 ljudi. V času srednje šole smo bili dokaj povezan razred, po maturi smo se kar nekajkrat dobili, bolj ali manj formalno, v zadnjem času pa nismo imeli stikov, kar pomeni, da so se elektronski naslovi (da ne govorim o fizičnih) vmes še spreminjali, da so eni na FB in TW in podobnih kraticah, drugih pa niti Google ne najde. Ampak okrogla obletnica je le posebna priložnost. Dajmo, dajmo se dobit. Nič posebnega, obed in klepet. V prijetnem okolju.

Ampak kako? Pošiljanje vabil na stalne naslove? Naa, odpade. Elektronska vabila, seveda.

V dobi elekronske povezanosti si seveda lahko najprej izmenjaš 35xn sporočil za določitev datuma, mogoče še kraja, potem še 35xn sporočila s pošiljanjem specifikacij o točnem datumu, kraju in potrjevanjem udeležbe. Potem še 35xn sporočil o odpovedih v zadnjem hipu in ohjojoj, res bi vas rada videla.

35xn pošiljanju sporočil na vse naslove, bi se lahko izognili s tem, da bi dali naslove v CC, ampak potem ljudje ne bi mogli preveriti, kdo je bil povabljen, na katere naslove so romale poslanice, ali nimajo morda oni bolj svežega, bolj aktualnega naslova (da ne rečem goloba). Morda bi lahko naredili en naslov, na katerega se sporočajo potrditve, zadržanosti in druge posebnosti, ampak potem ne bi vsi vedeli, da si res želite priti, ampak res ne morete. Hkrati obstaja možnost, da sporočila s takega "designated" naslova, ki je po možnosti še malo šifriran (ker pač ne želiš biti dolgočasno predvidljiv), romajo med neželeno pošto in potem moraš itak pošiljat še pet spremljajočih sporočil z normalnega naslova.

Ker si po naravi racionalno bitje, ki nadvse ljubi preprostost, se odločiš za en datum, eno gostilno, en naslov za potrjevanje in potem sediš doma in srepiš v milijavžnt sporočil, ki prihajajo z vseh mogočih strani na vse mogoče naslove. In ti je jasno, zakaj se tistih 13 še vedno ni odzvalo (tudi jaz se ne bi, če bi poleg vabila morala še vsakodnevno spremljati poročila o tem, kdo pride in kdo ne).

Ampak ne, očitno je zdaj treba vsako tako stvar, ki vključuje več kot dve osebi, dati na referendum, glede vsega. In očitno smo zasuvanja z elektronskimi sporočili itak tako navajeni, da si ne želimo ničesar drugega, kot da en mesec (ampak če si bolj preudaren, začneš seveda dva meseca prej ali še več) prejemamo sporočila o enem dogodku, ki naj bi bil prijeten, sproščen, neobvezujoč, ker se pač želiš samo videt s temi ljudmi*.

Da ne govorim, da v tem mesecu še kaj delaš in imaš tako ali tako vskodnevno pettisoč sporočil, pomembnih in manj pomembnih, rokov za oddajo manj ali bolj pomembnih nalog in dizertacij, da imaš v tem času priprav in organizacije še eno vzporedno družinsko in prijateljsko življenje. Imaš pa vsaj srečo, da lastnik lokala (še) ne komplicira in je vse tko enostavno in kar se dogovoriš, šteje. Ja, Kraševci so zakon!

*Popravek: si se želel...

PS: Ja vem, ni mi bilo treba. In sigurno obstaja "organizacija dogodkov za telebane", ki bi si jo morala predhodno prebrati, vsaj to, če ne minimalno sedemindvajset podobnih spletnih strani, kako se tega lotiti, brezplačnih aplikacij za vse pede in pode, ki res olajšajo organizacijo in dogovarjanja in potrjevanje.

PS2: Ja vem, organizacije dogodkov se morajo lotevati ljudje, ki imajo železno voljo in trdo kožo, ki so empatični in prisrčni in jim je glavni cilj ugoditi vsem in privabiti vse (sicer "obletnica nima smisla").

Kosilo v četrt ure I

Zadnje čase pozno hodim domov, vseeno pa rada sama skuham in se kot hudič križa izogibam restavracij in gostiln. Ampak kuham na hitro, seveda. Odkar sem v službi, čisto drugače gledam na vikende in podobno tudi zelo cenim vse tisto, kar me (na pol) pripravljeno čaka v skrinji. Ampak včasih tudi tega zmanjka ali pa si preprosto zaželim obrok iz bolj svežih (čeprav, žal, ne vedno sezonskih) sestavin. Takrat zmaga ... pašta, itak. Ne makaroni, že doma ne morem nehati dovolj poudarjati, da jemo pašto oz. testenine ali čisto konkretno špagete, polžke, pene, rigatone ... in najraje "kazareče". Še eno super odkritje, v katerega me je posvetila moja draga študentska cimra ;) Danes ga bom delila z vami. (To ni plačana reklama .... but I wish, I would, I definitely would - za kakšno zalogo teh zelenih škatlic!).

Hitreje kot tako ne gre. Medtem ko se greje voda, narežem zelenjavo. Ko v krop vsujem testenine, začnem s pripravo na ravno prav velike kose narezane zelenjave (velikost se mi zdi ključna zaradi ohranjanja konsistence in prileganja obliki testenin) - jo na hitro popečem in malo začinim, bolj po načelu manj je več. Včasih je še kaj zraven, da je volk sit (tuna, mozarella, piščančje meso - v tem primeru prej začnem z omakico). Če imam voljo in energijo, je zraven še skleda solate. Če se počutim posebej italijansko, počakam, da mož pride skozi vrata, preden vsujem pašto v krop. (Če sem posebej lačna, mi je vseeno za take finese, itak pravi, da je vesel, če ga kaj čaka v kozici, čeprav mrzlo).

Včasih samo s paradižnikom, baziliko in parmezanom.

Včasih celo brez paradižnikove mezge.