Nov konjiček

En cel kup ljudi - no pri moji trenutni družabnosti, je tudi tri že mnoštvo! - je že pritrdil moji domnevi, da je januar hecen mesec. To ponovoletno obdobje, ko ugotoviš, da ni čisto nič drugače, itak, da pa je čas, da nekaj sami spremenimo, če že vesolje noče prinesti kakšnega tudi nedrastičnega preobrata. Nova služba, nova frizura, nov kos nakita, nanovo ukvarjanje s športom, nova znanja … peu importe.

Pri meni obstaja trenutno želja po … iskreno? Spanju. Takem več kot 3 ure naenkrat. Sicer pa sem med bolanimi prazniki ugotavljala, da je morda zdaj pravi čas, da malo upočasnim. Da znižam svoje standarde aktivnosti in se morda poskusim čez dan prebiti tudi brez uporabe gumba za večopravilnost. Da ne bo nič narobe, če bom med porodniško samo to, mlada mamica na porodniški in ne še mlada doktorantka, ki bi že lahko kaj napisala/prebrala/zanalizirala gradivo; prevajalka/tolmačka, ki bo brez prakse v enem letu pozabila na svoj foh in ji bo zakrnel še tisti delujoč del možganovine.

Hm. Ne me jemat preveč resno, ne vem, če je to že novoletni sklep (ker sem ravno včeraj oddala en prevod in predvčerajšnjim sprejela eno večerno tolmačenje). Ampak glede na to, da imam Jupiter v 12. hiši je to morda res pravi čas za malo umika.

ps: ja, moj novi konjiček bo kmalu namesto branja dnevnega časopisja postalo branje horoskopov, planetarnih napovedi in numeroloških razlag, ker je v njih veliko več navdiha kot pa v vsakodnevnih bizarnosti o tem, kdo pije in kdo plača in zakaj umetnost (ne) žali in podobne traparije ...