Ja no ... Hm. Izostalo nočno spanje (prehlajen dragitov nos in to) mene popoldan vrže na kavč, pa sploh ni važno več, kaj vse je in česa ni, sam da se spi :-)
Oh, malo sem fovš, čeprav moram priznati, da je enkrat tudi mene kar zmanjkalo na kavču, čeprav je bil živžav naokrog … samo je malo tečno, če si edini odrasli naokrog ;) Sicer si pa tudi jaz vsaj med vikendi izborim kako urico spanja, pa je potem malo bolje. In upam, da bo palček kmalu ugotovil, da mu hrana ne bo nikamor pobegnila niti ponoči in da si lahko privošči malo daljši spanec. Potem bo vse lažje ;)
To je ena mojih "čudnih" lastnosti: spanec res rabim in kadar preveč izostane, je naslednja runda toliko bolj ... nujna. Spala sem že na klopci železniške v Salzburgu (ni blo dnarja za hostel), kjer so ponoči tulili fuzbalski navijači ... včasih grem spat v dnevno sobo, kadar ne zdržim lovljenja sape zaradi prehlada, ali pa počakam, da je utrujenost tako velika, da nič ne slišim.
Včasih se mi zdi, da bi spala tudi, če bi imela dojenčka, ko bi prišel tisti trenutek, da bi bilo spanje najpomembnejše na svetu :-) (kot dojenčica sem precej časa preživela pri stari mami - na kmetiji. Dala me je spat in šla na njivo. Jaz pa sem pač spala, ni blema :-))
Ma sej, spanje je najpomembnejše na svetu! Jaz se čisto strinjam s tem in si tudi vedno jemljem, kolikor rabim, v stresnih obdobjih ali pred posebnimi preizkusi še več! Problem pri tamalčkih je, da imajo kratke faze spanja in se vmes mal prebudijo, pol pa je hudič, če ne znajo nazaj zaspat. Po nekih teorijah jih pač pustiš, da to ugotovijo (in se seveda med tem časom jokajo), ampak še nimam moči/volje za to. Tako da morda bi pri tebi čisto ok funkcioniralo, bi se hitreje naučil spati brez vznemirjanja staršev ;)
Za čuda se zaradi tega kdaj počutim tudi ... "ogroženo": ker vem, da bi po hitrem postopku crknila (res), če bi bila samo nekaj dni brez dovolj spanca, moram paziti, da ga vedno dobim dovolj (nobenih hudih nadur ali prevelikega vznemirjanja pred spanjem itd.). In ker dragemu trenutno gre na slabše, preden mu bo šlo bolje (thx), sem se že ponudila, da bom spala v dnevni sobi - ne samo, da se zbudim, budim tudi njega, da bi končno "začel dihati" :-) Hočem reči, da se mi tako močne potrebe zdijo malce ... neugodne, če jih je treba tako zelo upoštevati. Sploh ne vem, kako sem lahko včasih študirala in žurala, oboje precej pridno :-)
Ravno tako nisem prepričana, da je dojenčke bolje kar pustiti (seveda nič ne vem o tem, vem samo, kako bi se počutila), ampak vprašanje, ali bi moj imel veliko izbire :-) (prvo, drugo noč že, potem pa bi najbrž padla v nezavest :-)
Ma, spanje je nujno in pika! :) Ok, v mladih letih je tudi žur nujen in potem nekaj časa sfuraš tudi z malo manj spanja, ampak dolgo časa to sigurno ne gre (fakt: staramo se!)… Sem pa zadnjič prebrala, da je glasnost otroškega joka višja od 100 dB oz. primerljiva z zvokom pnevmatskega kladiva - po mojem ne bi mogla preslišati ;)
Uuu, po abecedi... Ok, jst bi pa sedaj rada recept za skutni kolač. :-) In ko je tudi mene pobiralo na kavču, čeprav je bil okrog mene direndaj, sem ugotovila, da se moram nujno naspati. In tako sem minuli vikend našega malčka dala za eno noč kar k mojim staršem, da sem lahko po dooooolgeeem času, spet odspala skupaj 8 ur. Naslednjo noč je šel pa mali zopet v ekstreme - se je zbujal na 2 uri... :-( Ah ja, še prehitro zrastejo, ne da?!
Evo, recept je tule http://jazkuham.si/skutin-kolac-recept-181 jaz sem dala celo več skute (je bilo treba pač porabit), pa je čisto ok prišlo. Ja, ves čas si govorim, da je to zdaj samo faza, da bo kmalu bolje, čeprav nobena od hčerk ni spala ponoči brez zbujanja do nekje 1 leta starosti … :-/
Ja no ... Hm. Izostalo nočno spanje (prehlajen dragitov nos in to) mene popoldan vrže na kavč, pa sploh ni važno več, kaj vse je in česa ni, sam da se spi :-)
OdgovoriIzbrišiOh, malo sem fovš, čeprav moram priznati, da je enkrat tudi mene kar zmanjkalo na kavču, čeprav je bil živžav naokrog … samo je malo tečno, če si edini odrasli naokrog ;) Sicer si pa tudi jaz vsaj med vikendi izborim kako urico spanja, pa je potem malo bolje. In upam, da bo palček kmalu ugotovil, da mu hrana ne bo nikamor pobegnila niti ponoči in da si lahko privošči malo daljši spanec. Potem bo vse lažje ;)
OdgovoriIzbrišiAja, pa upam, da bo dragi kmalu zdrav, seveda!
IzbrišiTo je ena mojih "čudnih" lastnosti: spanec res rabim in kadar preveč izostane, je naslednja runda toliko bolj ... nujna. Spala sem že na klopci železniške v Salzburgu (ni blo dnarja za hostel), kjer so ponoči tulili fuzbalski navijači ... včasih grem spat v dnevno sobo, kadar ne zdržim lovljenja sape zaradi prehlada, ali pa počakam, da je utrujenost tako velika, da nič ne slišim.
IzbrišiVčasih se mi zdi, da bi spala tudi, če bi imela dojenčka, ko bi prišel tisti trenutek, da bi bilo spanje najpomembnejše na svetu :-) (kot dojenčica sem precej časa preživela pri stari mami - na kmetiji. Dala me je spat in šla na njivo. Jaz pa sem pač spala, ni blema :-))
Ma sej, spanje je najpomembnejše na svetu! Jaz se čisto strinjam s tem in si tudi vedno jemljem, kolikor rabim, v stresnih obdobjih ali pred posebnimi preizkusi še več!
IzbrišiProblem pri tamalčkih je, da imajo kratke faze spanja in se vmes mal prebudijo, pol pa je hudič, če ne znajo nazaj zaspat. Po nekih teorijah jih pač pustiš, da to ugotovijo (in se seveda med tem časom jokajo), ampak še nimam moči/volje za to. Tako da morda bi pri tebi čisto ok funkcioniralo, bi se hitreje naučil spati brez vznemirjanja staršev ;)
Za čuda se zaradi tega kdaj počutim tudi ... "ogroženo": ker vem, da bi po hitrem postopku crknila (res), če bi bila samo nekaj dni brez dovolj spanca, moram paziti, da ga vedno dobim dovolj (nobenih hudih nadur ali prevelikega vznemirjanja pred spanjem itd.). In ker dragemu trenutno gre na slabše, preden mu bo šlo bolje (thx), sem se že ponudila, da bom spala v dnevni sobi - ne samo, da se zbudim, budim tudi njega, da bi končno "začel dihati" :-)
IzbrišiHočem reči, da se mi tako močne potrebe zdijo malce ... neugodne, če jih je treba tako zelo upoštevati. Sploh ne vem, kako sem lahko včasih študirala in žurala, oboje precej pridno :-)
Ravno tako nisem prepričana, da je dojenčke bolje kar pustiti (seveda nič ne vem o tem, vem samo, kako bi se počutila), ampak vprašanje, ali bi moj imel veliko izbire :-) (prvo, drugo noč že, potem pa bi najbrž padla v nezavest :-)
Ma, spanje je nujno in pika! :) Ok, v mladih letih je tudi žur nujen in potem nekaj časa sfuraš tudi z malo manj spanja, ampak dolgo časa to sigurno ne gre (fakt: staramo se!)…
IzbrišiSem pa zadnjič prebrala, da je glasnost otroškega joka višja od 100 dB oz. primerljiva z zvokom pnevmatskega kladiva - po mojem ne bi mogla preslišati ;)
Uuu, po abecedi...
OdgovoriIzbrišiOk, jst bi pa sedaj rada recept za skutni kolač. :-)
In ko je tudi mene pobiralo na kavču, čeprav je bil okrog mene direndaj, sem ugotovila, da se moram nujno naspati. In tako sem minuli vikend našega malčka dala za eno noč kar k mojim staršem, da sem lahko po dooooolgeeem času, spet odspala skupaj 8 ur. Naslednjo noč je šel pa mali zopet v ekstreme - se je zbujal na 2 uri... :-( Ah ja, še prehitro zrastejo, ne da?!
Evo, recept je tule http://jazkuham.si/skutin-kolac-recept-181 jaz sem dala celo več skute (je bilo treba pač porabit), pa je čisto ok prišlo.
IzbrišiJa, ves čas si govorim, da je to zdaj samo faza, da bo kmalu bolje, čeprav nobena od hčerk ni spala ponoči brez zbujanja do nekje 1 leta starosti … :-/