Seveda

Tudi meni se kdaj zgodi. Kot takrat, ko sem pred 10 leti skoraj zaspala za let v Pariz. No, že nekaj let imam kar zanesljive budilke in tako ni čudno, da takrat, ko jih ni zraven, kar spim … Po noči dela in naslednjem dnevu potovanja, prihodu na eno bolj oddaljeno letališče, kot pričakovano, in informaciji, da so mi rezervirali eno nočitev manj od predvidenih, je utrujenost tudi razumljiva in pričakovana, ampak prav koma? In kako to, da se potem vseeno zbudim, a ravno ob uri, ko sem dogovorjena za prevoz? No ja, sem vedela, da bo tole hektičen (delovni) oddih, a vsaj naspala sem se … upam! Jutri bi rada zgodaj vstala! ;)

Čisto zares

I am a very very lucky woman!

O tem sem že pisala, a se mi ne zdi nič narobe, če to ponovim oz. se mi zdi nujno, da to povem še enkrat in znova in ves čas, ker je čisto res.

Ko razmišljam, da potrebujem nove vire prihodkov, da se pripravim na konec svoje pogodbe o redni zaposlitvi, dobim nove prevode, pa prevode starih (že skoraj pozabljenih, a ne odpisanih) naročnikov, pa nove tolmaške ponudbe, ki jih kljub oddaljenosti, čudnem terminu (ja, v resnici bi morala intenzivno pisati doktorat), stroškom (na srečo mi nastanitev ljubeznivo ponudijo prijatelji, tako da vsaj to odpade), sprejmem.

Morda več, kot lahko prenesem, kaj vem. A trudim se, da bi obdržala vse niti v svojih rokah, predvsem pa v glavi. Določene stvari odložim, določene pospešim, iskrena sem z vsemi in imam najbolj razumevajočo mentorico na svetu.

In tu si seveda ne predstavljam, da ne bi imela tudi neomajne opore mojih nadražjih, zlasti M, ki me pri vseh teh "vragolijah" podpira, ker ve, da si tega želim in to tudi potrebujem (poklicno, še bolj pa osebno). Tamalim, ker mi povedo, da me bodo pogrešale, a ne jokcajo, naj ne grem … In staršem, ker znajo (hočejo, zmorejo) vskočiti, ko jih potrebujem za varstvo, prevoze in moralno oporo, da mi ni treba skrbeti.

Tako da si lahko potem 1200 km stran od domačih poti brez slabe vesti in za sprostitev (!) privoščim tudi odkrivanje novih poti, zraka in perspektive s tekaških stez (pločnikov, parkov) znanega-neznanega mesta. Life is good! :-)

Izlet na Štajersko

No, za ene je bil res izlet in vreme je bilo kot nalašč za to, o čemer se lahko prepričate tudi na fotografijah (courtesy of Hubby). Drugi smo se šli izobraževat, družit in tudi malo potit. Malo zgodaj, glede na to da sem še na porodniškem dopustu in šele dobrih 6 tednov po porodu, ampak priložnosti je treba ujeti, ko pridejo, a ne, pa tudi če je naporno in raje ne bi ponočeval še ob Powerpointu, če nimaš kaj obleči in si nazadnje resno razmišljal le o znamki najbolj vpojnih plenic ... Sem (si) dokazala, da gre in ob vsem skupaj tudi čisto zares uživala!