Za do-pust najprej od-pust

Ko smo že prišli z dopusta, sem med enim od hitrim brskanjem po spletu (ne, na počitnicah nimam veliko časa, ampak malo sem odvisna od internetov, priznam …) naletela na tole Alenkino razmišljanje, s katerim se več kot strinjam. Ravno o tem in tako sem razmišljala, ko smo le kakih deset dni pred odhodom končno potrdili in rezervirali prenočišče za letošnji poletni dopust. Destinacija je bila bolj oddaljena kot zadnja leta, kar s tremi otročki ni nezanemarljiv podatek. Ko se je še bolj tik pred zdajci izkazalo, da gremo sami, mi je po eni strani odleglo, po drugi vem, da je mož upal na vsaj malo potapljanja/veslanja. Ampak takoj sva se odločila, da gremo na dopust, kjer bo vse do-puščeno in vse od-puščeno, kar pride, pride, in vse bo ok. Že na poti tja/nazaj in potem na sami destinaciji. In tako je bilo. Dopust je bil v svoji "nepopolnosti" (nepričakovanosti) čisto zares popoln. Priporočam!

To in ono

Danes, ko sem ravno na "prisilnem" dopustu zaradi krehajočega otroka, ki ponoči od vsega hudega še spat ni mogel, imam tudi nekaj časa, da končno še kaj napišem.

Sonca še vedno ni, očitno smo lahko že srečni, da ni dežja.

Utrujenost in zdelanost se počasi umikata, čeprav sumim, da bi šlo ob lepšem vremenu in dejanski pomladi zunaj hitreje, ker sem pač poletni tip človeka in me to ne tič ne miš vreme resno deprimira in jemlje vse atome energije že samo po sebi.

Ampak res ne bi o vremenu. Dajmo raje kakšno o delu, ki ga je v tem tipičnem pomladnem valu kar precej, si pa tudi domišljam, da sem ga (dodatnega) "priklicala" z mentalno naravnanostjo in željo, da bi še kaj delala, ker moramo zamenjati gume (ko res pride pomlad) in se pripraviti na druge tekoče stroške z avtomobilom, da ne govorim o dopustu, ki je sicer rezerviran, vse ostalo pa je še precej v zraku ... V glavnem stroški se kopičijo in zdaj res že nestrpno čakam na vsa tista zamujena/pričakovana nakazila, ki pa jih kar ni in ni od nikoder. Ampak ko pridejo, sem se že odločila, da ne bom vsega takoj porabila za te sicer nujne odhodke, ampak da bom začela upoštevati nasvet tistih, ki se bolj spoznajo na domače finance, in desetino začela dajati na stran čisto in izključno zase, da bom "imela" denar, ki ga zdaj tako pogosto pač ni. To in vestno beleženje odhodkov (stroškovnik) sta prva koraka, ker imam res že dovolj tega čudnega in nerazumljivega stanja, ko se mi zdi, da vse več delam in tudi zaslužim, dejanskega učinka od tega pa ni nobenega. No, bomo videli, kako bo šlo.

Sicer pa sem si nabrala kar nekaj rokov, ki zdaj uravnavajo moje delo in razmišljanje, večina pa jih je povezanih z dokončanjem vseh obveznosti za doktorski študij. Veliko dela in študiranja literature, ki me na srečo zelo veseli in zanima, tako da ni druge, kot da mi uspe (go go go!). To sicer pomeni, da imam še manj časa in volje in miselne zbranosti za drugačno branje (in pisanje), ampak tudi to še pride na vrsto.

Tako kot počasi prihajajo na vrsto rojstni dnevi naših tamalih tavelikih. Res neverjetno hitro mineva čas in res neverjetno pestro je včasih, ko trčijo rastoče samozavedanje in neomajna trma z vztrajnostjo in doslednostjo staršev, ki želiva ohraniti svoja načela, čeprav jih sploh starejša včasih uspe izzvati do te mere, da je res težko ohraniti mirne živce in potrpežljivost. Naporno, ja, ampak saj, nihče ni nikoli rekel, da je imeti otroke mala malica. Je pa dober občutek, ko se potem enkrat, ko najmanj pričakuješ, pokažejo lepi in prijetni sadovi tega truda in te prav malo poboža po egu. Čeprav že naslednji hip spet ne veš točno, a razmišljaš, se odzivaš in delaš prav ... huh.

In tako nekako plujemo naprej. Vse je isto in vse drugače. Hvaležni smo, da rastemo in lahko migamo, da kljub čudnim signalom, ki prihajajo od zunaj, ohranjamo kompas v pravi smeri, se borimo naprej. In predvsem, da smo vsaj rolete uspeli spraviti pod streho, ker tako dobro pa že zelo dolgo nismo spali! :)

Blue, grey or whatever

Torej, kaj pravite, imajo prav s tem otožnim ponedeljkom? Meni je čisto prav, da danes dežuje, da sem doma ostala z obema smrkavkama (dobesedno), da sem že v dopoldanskem času uspela urediti precej več od načrtovanega in se namesto s togosto uradništva srečala z razumevanjem in prijaznostjo, da bom kmalu postavila zadnjo piko na tisti svoj "strašni" seminar, da grem danes zvečer na telovadbo, da stvari postajajo vedno boljše in lepše ...

Sploh ni slabo

Ne, še vedno nisem najbolj navdušena nad zimo ali snegom, sploh ko je treba ven. Tudi zimske aktivnosti me nikoli niso posebej privlačile, razen intenzivnega preživljanja časa na kavču, pod odejo, s knjigo ali toplim kakavom v roki (no, tudi kuhano vino ima veljavno dovolilnico).
Aaaampak! Prav super se mi zdi, ko mi pot do vrtca vzame manj kot polovico običajnega časa in ko namesto jokcanja in stokcanja poslušam navdušeno smejanje in vsesplošno veselje! :) Tako je, naše najbolj priljubljeno prevozno sredstvo so trenutno sanke!